Denar Evropske investicijske banke (EIB) je po besedah generalnega direktorja 2TDK-ja Dušana Zorka samo vprašanje časa. "Menim, da bodo na majski seji to potrdili," je dejal generalni direktor projektnega podjetja 2TDK. Kot je še pojasnil, od EIB-ja dobivajo več vprašanj, ki so predvsem tehnične narave. "Mi dajemo ustrezne odgovore in menimo, da gre v pravo smer," je dodal.

Odbor direktorjev EIB-ja bi moral o 250 milijonov evrov vrednem posojilu za projekt drugi tir Divača–Koper odločiti 9. aprila, a so, kot so tedaj pojasnili na banki, nekatere točke dnevnega reda preložili zaradi dolgotrajne razprave o brexitu. Kot je že pred dnevi izpostavila infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, EIB posojilo pogojuje s poroštvenim zakonom. Sama je prepričana, da bi se dalo posojilo dobiti tudi na drugačen način, je pa dodala, da bi bilo to verjetno nekoliko dražje.

Zorko je pojasnil, da je po njegovih informacijah poroštveni zakon že pripravljen in v medresorskem usklajevanju, pri čemer je poudaril, da je to stvar ministrstev. To bo sprejela država, je ponovil Zorko in izrazil pričakovanje, da bo odločitev, ki jo pričakujejo še letos, pozitivna. Na 2TDK-ju so še pojasnili, da lahko država po dogovoru z EIB-jem zakon o poroštvu sprejme, potem ko bo EIB sprejel dokončno odločitev o posojilu. Torej pred predvidenim črpanjem denarja iz tega vira do leta 2022. Na poroštvo t. i. Junckerjevega naložbenega sklada, ki je bilo prvotno predvideno, pa Slovenija ne more računati, saj je to po pojasnilih Evropske komisije predvideno za projekte, izvedene v javno-zasebnih partnerstvih.

Načrt B: Komercialne banke
Če EIB posojila ne bi odobril, pa imajo na 2TDK-ju pripravljen tudi drug scenarij. "V takem primeru bomo projekt nadaljevali s komercialnimi bankami," je poudaril Zorko in dodal, da bodo prav danes povpraševanje poslali na 15 bank, njihove odgovore pa pričakujejo do 27. maja. Poroštvo države bo tako potrebno za sveženj posojil v skupni vrednosti 417 milijonov.
Slovenija je oddala tudi vlogo za pridobitev 80 milijonov evrov kohezijskih sredstev, odločitev Evropske komisije pa bi bila lahko znana jeseni. Pogodbi za 44 milijonov evrov in za 109 milijonov nepovratnih evropskih sredstev pa sta že podpisani.

Za drugi tir bo potrebnih slabih 1,2 milijarde evrov, projekt pa bo financiran s kombinacijo različnih finančnih instrumentov. Poleg omenjenih sredstev bo osnovni kapitalski vložek Slovenije znašal 200 milijonov evrov, še 122 milijonov evrov dodatnega kapitala pa bo Slovenija zagotovila s pobranim pribitkom k cestnini za tovorna vozila na odsekih med Koprom in Ljubljano ter med Ljubljano in Šentrupertom na štajerski avtocesti. Dodatnih 200 milijonov evrov kapitala iz proračuna bo Slovenija prispevala tudi, če pri projektu ne bo sodelovala zaledna država.

Dela pri projektu potekajo skladno z načrti
Član uprave 2TDK-ja Marko Brezigar je povedal, da sicer dela na projektu potekajo v skladu z načrti. Gradi se 12 od 23 dostopnih cest, na 2TDK-ju pripravljajo podpis pogodbe za projekt za izvedbo (PZI), prav tako se po načrtih izvajajo arheološka dela. Razpis za za gradnjo mostov in galerije Glinščica je že objavljen in bo odprt do 10. maja, razpisi za glavna gradbena dela pa naj bi bili objavljeni do konca leta.