V Društvu za pravno državo, ki se je po akciji za vračilo preplačane električne energije usmerilo še na druge kartelne dogovore, bodo od Banke Slovenije zahtevali, naj štiri banke, ki so leta 2006 usklajeno dvignile nadomestila za dvige na bankomatu druge banke, pozove k zavezujoči izjavi, da bodo vrnile denar, je povedal predsednik društva Rado Pezdir.

Ob tem bo društvo Banki Slovenije v pozivu, ki ga bodo predali v petek, predlagalo, naj zahteva, da banke javno objavijo podatke, koliko je bilo teh oškodovanj in na kakšen način in kdaj bodo denar vrnile.

NLB, NKBM, Abanka in Banka Celje so 20. februarja 2006 uvedli nadomestilo za dvig gotovine na bankomatu druge banke, ki je bil pri vseh enak - 80 tolarjev oz. 33 evrskih centov. Urad za varstvo konkurence je nato leto pozneje presodil, da so banke ravnale usklajeno in da so takšni sklepi organov bank prepovedani in nični. Odločba urada je postala pravnomočna šele letos po sodbi vrhovnega sodišča. V bankah so tedaj napovedali, da bodo takšno odločitev spoštovali.

Potrošniki oškodovani za od 15 do 25 milijonov
Po ocenah društva je bančni kartel potrošnike oškodoval za od 15 do 25 milijonov evrov, vendar je to, kot je poudaril Pezdir, zelo težko izračunljivo. "A je to delo regulatorja, in ne zveze potrošnikov, ne medijev, ne civilne iniciative, ne našega društva," je poudaril in izrazil pričakovanje, da se bo Banka Slovenije na njihovo zahtevo odzvala pozitivno, in sicer v roku 10 dni.

Zahtevajo tudi, da nekdo odgovarja
Društvo želi po akciji za vrnitev preplačane električne energije stopiti še korak dlje. V prvem primeru so izsilili povračilo denarja oškodovancem, ni pa nihče za to odgovarjal. Kot je na tiskovni konferenci dejal Pezdir, bodo zatevali tudi "odgovornost". "Banka Slovenije naj najde odgovorne ljudi v bankah in v Banki Slovenije, ki so takšno ravnanje dopustili, in naj jih ustrezno kaznuje." Pri tem Pezdir Banki Slovenije predlaga še, naj tem ljudem nikoli več ne podeli licence.

Od centralne banke bodo v društvu zahtevali še, naj preveri, na kakšen način so določene provizije za dvig na bankomatih, saj so v primerjavi z drugimi državami EU-ja nenormalno visoke. S tem želijo poslati Sloveniji nov signal, da "nočemo in ne rabimo regulatorja, ki nič ne počne". Ob tem se je Pezdir vprašal, ali Banka Slovenije regulira banke ali banke njo.

"Če se nič ne bo zgodilo, bomo to od njih zahtevali po zakonskih postopkih in po pritiskih iz javnosti in medijev. Vztrajali bomo do konca," je napovedal Pezdir. Po njegovih besedah bodo zahtevali le tisto, kar je v skladu z zakonom, sicer pa bodo to skušali rešiti sistemsko, tudi tako, da bodo o tem obvestili Evropsko centralno banko.

Matoz: Banka Slovenije bi morala ukrepati že leta 2007
Društvo tudi tokrat sodeluje z odvetniško pisarno Francija Matoza. Kot je danes pojasnil odvetnik Matoz, bi morala Banka Slovenije glede tega kartelnega dogovora ukrepati že februarja 2007, ko je urad za varstvo konkurence presodil, da so banke ravnale usklajeno in da so takšni sklepi organov bank prepovedani in nični. "Če Banka Slovenije pri nadzoru ugotovi kršitve predpisov, banki z odredbo naloži odpravo kršitev oz. nepravilnosti ter določiti rok za njihovo odpravo, ki ne sme biti daljši od 30 dni. Banki Slovenije torej ni bilo treba čakati sodbe vrhovnega sodišča," je dejal.