Banke so napovedale vračilo denarja ali pa ga celo že začele vračati. Še pomembnejši pa so vplivi, ki jih bo ta dogodek imel v prihodnje, so prepričani v Društvu za pravno državo.

Rado Pezdir, predsednik omenjenega društva, je na novinarski konferenci dejal, da je zadovoljen, ker se je centralna banka odzvala na njihove pozive in prevzela aktivno vlogo v primeru nezakonitega zaručanavanja provizij za dvig gotovine na bankomatih v lasti drugih bank. Banko Slovenije je sicer okrcal, da se je vmešala šele po pozivu civilne družbe, in sicer leta 2010, medtem ko je bilo že leta 2007 odločeno, da je bila vpeljava provizij nezakonita.

Ne glede na to pa je Pezdir z zdajšnjim odzivom Banke Slovenije zadovoljen in v njem vidi tudi zagotovilo za transparentnost vračanja zaračunanih sredstev. Dejal je namreč, da "danes nihče ne ve, koliko denarja so banke pobrale". Intervencija centralne banke kot pristojnega regulatorja tako predstavlja večjo možnost tega, da bo celoten postopek izpeljan korektno, je še prepričan Pezdir.

Pri denarju bolje kot pri elektriki
Na konferenci je Pezdir dejal še, da so v Društvu za pravno državo bolj zadovoljni s centralno banko kot pa z Javno agencijo RS za energijo, ki jo vodi Irena Praček, in direktoratom za energijo pod vodstvom Janeza Kopača, ki se v primeru kartelnega dogovora v energetiki nista zganila. Po Pezdirjevih besedah sta trdila celo, da tega kartela sploh ni bilo, čeprav ga je varuh konkurence dokazal. "Takšni regulatorji bi morali odstopiti in biti kazensko odgovorni za svoja dejanja," je dodal.

V primeru kartelno dogovorjenih provizij za dvig gotovine na bankomatih pa bo poleg neposredne koristi vračila sredstev pomemben tudi dolgoročni učinek, ki ga bo ta zmaga imela na naše bančništvo. "Najpomembnejše pa je, da se je Banka Slovenije javno zavezala, da bo v okviru evropskih centralnih bank skušala doseči, da bo regulatorni organ lahko v primeru takšnih kršenj, kot so kartelni dogovori, interveniral na trgu in to preprečil," je poudaril Pezdir.