Po podatkih sindikata je prvi dan stavkalo okoli 3.500 zaposlenih, kar predstavlja 63 odstotkov zaposlenih v prometu, kjer je bila stavka napovedana. Čeprav je vodstvo Pošte Slovenije na včerajšnji novinarski konferenci trdilo, da je stavkala manj kot tretjina zaposlenih, pa Saša Gržinič iz SPD-ja poudarja, da gre za zavajajočo interpretacijo, saj to drži le, če se obravnavajo vsi zaposleni na ravni celotne skupine, torej tudi uprava, strokovne in druge službe, kjer stavka sploh ni bila napovedana. Stavko so namreč napovedali delavci v prometu. Gržinič ob tem poudarja, da so stavkali tudi zaposleni, ki niso člani SPD-ja, saj je število stavkajočih znatno preseglo število članov sindikata.

So se pa na drugi dan stavke pojavili tudi pritiski na zaposlene, saj je zaradi pomanjkanja kadrov in bolniških odsotnosti nekaj terenov ostalo brez pokritosti. Vodstvo pošte je zato stavkajočim naložilo, da morajo opraviti minimalne naloge na svojem terenu in prevzeti tudi minimalne naloge na terenih, ki jih pokrivajo odsotni zaposleni. A po navedbah Gržiniča tega v polnem delovnem času ni mogoče izpeljati, zato so zaposlenim tudi že podali soglasje za opravljanje nadur. Gržinič ob tem poudarja, da bodo ob pričakovanju delodajalca, da bodo stavkajoči opravljali nadurno delo, zahtevali 100-odstotno plačilo za delo v času stavke in ne 67-odstotnega, kot je dogovorjeno.

Dodatno pa naj bi se zapletlo tudi na področju dostave, kjer so stavkajoče pri Pošti skušali nadomestiti z izrednimi prevozi zunanjih pogodbenih sodelavcev, a zaradi stavke velik del prevoženega blaga obtiči na poštah. Ponekod se tako že srečujejo s prostorsko stisko. V SPD-ju ob tem poudarjajo, da vsi zapleti dokazujejo to, na kar v sindikatu opozarjajo že dalj časa, in sicer, da je zaposlenih na Pošti premalo glede na obseg dela.

Sicer pa bo vodstvo Pošte Slovenije s sindikatom popoldne znova sedlo za pogajalsko mizo. V SPD-ju zahtevajo predvsem povečanje števila zaposlenih in 10-odstotni dvig plač, zahtevajo pa tudi krajše referenčno obdobje za izplačilo nadur in prenovo pravil za varnost in zdravje pri delu. Pogajanja pa so se zapletla pri 10-odstotnem dvigu plač, saj je to za vodstvo Pošte Slovenije nesprejemljivo, ker bi pomenil dodatnih 12 milijonov evrov stroškov dela ob že predvidenih 11 milijonih, kar je bilo dogovorjeno s februarja podpisanim sporazumom.

Generalni direktor Pošte Slovenije Boris Novak je v včerajšnjih Odmevih sicer dejal, da še niso končali realizacije dosedanjih zavez iz dogovorov, kompromis, ki ga predlagajo, pa mora biti tak, da Pošta ne bo končala v rdečih številkah. Ob tem je ponovil, da so se v preteklem dogovoru s sindikatoma zavezali k temu, da bodo pozitivno komunicirali o pošti in jo pomagali soustvarjati kot privlačnega delodajalca.

So pa SPD-ju pri stavki izrekli podporo tudi drugi sindikati, med njimi tudi Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper, Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije, Sindikat policistov Slovenije, Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije in SZD Sila. V zadnjem so ob tem poudarili, da Pošta letno dosega tudi do 10-milijonske dobičke, a jih raje kot med zaposlene namenja za investicije v logistične projekte, kot je nakup intereurope. V SZD-ju Sila ob tem dodajajo, da je težava v pričakovanju SDH-ja kot lastnika po 5,5-odstotnem donosu Pošte, opozarjajo pa tudi na to, da je v lanskem letu 14 članov uprave skupno prejelo za 854.699 evrov plač, od tega kar 120 tisoč evrov v obliki nagrad in bonitet.