V vsesplošni zmedi, ko nihče ni vedel pravzaprav, kaj se dogaja predvsem pa, ker ni bilo nikogar, ki bi zares znal ljudi pomiriti in jih spraviti na pravo pot, so se nam naše vrednote čisto pomešale in nas spravile v čudno duševno stanje. In ljudje smo po naravi različni in tako smo tudi reagirali na novo nastali položaj. Moram priznati, da sam verjetno spadam v skupino, ki jo je zajela neskončna apatičnost, kajti kljub moji veliki želji, da bi kakor koli pripomogel k izboljšanju stanja, nisem našel nikakršnega instrumenta, s katerim bi to lahko počel.

Vsa moja dejanja, vse moje znanje, besede celo moja bit sama po sebi je bila v nasprotju z ukrepi države in na koncu mi ni preostalo drugega, kakor da se odmaknem od vsega in počakam, da mine. In še ni minilo. Druga skupina ljudi je na žalost tista, ki je zaradi paničnega strahu in pomanjkanja razgledanosti in tako posledično pretiranega sledenja zgledu države, postala agresivna in nasilna. Ti so jo v teh časih najslabše odnesli, kajti njihove misli, pa ne po lastni krivdi, so naravnane v napad, obsojanje, preganjavico in še bi lahko našteval. Ko bo konec epidemije, se bodo prav oni najtežje rehabilitirali. Na srečo je pandemija odkrila tudi tisto tretjo vrsto. Tu ne mislim na vesoljčke, čeprav bi z njimi zlahka naredil primerjavo, kajti to so ljudje, ki imajo svojo zavest in sposobnost prilagajanja, razvito preko vseh naših predstav o človeški duši.

Ta vrsta je kaj kmalu ugotovila, da dosedanji način življenja ne bo več mogoč in da je treba v prihodnost pogledati predvsem z odprtim srcem. Kajti ko smo vanjo zrli z razumom, smo jo skoraj uničili. Preširoka je možnost interpretacije razuma, zato so se prepustili svojim nagonskim občutkom. In ti so jih oz. jih še vedno brezkompromisno vodijo k ustvarjanju novega boljšega sveta. Za vse nas, za skeptike, kapitaliste, levico, desnico, ateiste, vegetarijance, nasilneže, intelektualce, delavce, vojake, umetnike … prav za vse ljudi tega sveta. Odmikajo se od sedanjih vrednot, ki slavijo predvsem predmete, lepo telo, človeške dosežke, moč, denar… in se ozirajo nazaj k naravi in iz nje črpajo modrost, predvsem pa notranji mir.

Preprosto so ugotovili, da se moramo, če hočemo obstati kot človeštvo, korenito spremeniti in najti tisti, ne vem, če je prav, da rečem, pravi smisel življenja. Če že ne drugega, moramo to storiti iz golega preživetja, kajti planetu so s takim vedenjem, kot ga imamo danes, dnevi šteti. V sebi so tudi prav zaradi vseh ukrepov, ki veljajo, našli svoj mir in začeli odkrivati svoj pravi jaz. Opažam, da jih veliko opušča stare potrošniške navade, in vedno bolj cenijo soljudi, predvsem svoje družine. Pripravljeni so se odreči mnogim “ugodnostim”, ki so se jim prej zdele samoumevne, ter se posvetiti načinu življenja, ki je bolj v harmoniji z naravo, torej tudi z nami, saj smo konec koncev sami del te narave. Skratka iščejo načine, kako svet s prevzgojo nas samih rešiti in spraviti na višjo duhovno raven, kot je zdaj.

Nekega dne, ko so bili ukrepi na višku, večina trgovin zaprta, zaradi zime so vrtičkarji že v večini pospravili vrtove, sem se sprehajal po tržnici, kjer je mrgolelo ljudi. Že dolgo hodim po tržnicah celega sveta, najbolj domača mi je Koseška, kjer poznam vsak kotiček, vsako trgovino, veliko kmetov in ostalih prodajalcev. Znani so mi tudi ljudje, ki zahajajo tja, in nehote so mi znane tudi njihove nakupovalne navade. In te se v teh časih spreminjajo. Ljudje so postali bolj ozaveščeni, kupujejo raznoliko hrano, kar je zagotovo posledica epidemije in naše izoliranosti, ter nedostopnost do pripravljene hrane. Doma se kuha več in predvsem bolje. Že sama raznolikost kosil se popravlja, sej veste, da ne morete vsak dan isto jesti. In še novorojeni kuharji odkrivajo čar kuhanja, ki zelo sovpada z njihovim načinom razmišljanja, torej vračanja k samemu sebi in naravi. In kaj se tu zgodi, ne le da bolj kvalitetno jemo, s takim načinom prehranjevanja podpiramo naše proizvajalce, jim omogočamo preživetje in s tem lažjo preusmeritev v ekološko pridelovanje hrane, imamo manj ogljičnega odtisa, naša ekonomija si lahko opomore, in kar ni nepomembno, veliko bolj zdravo jemo, zaradi tega manj zbolevamo, ne obremenjujemo zdravstva …

In tako tale svetovna kriza ni vzbudila slabih čustev, temveč je porodila celo novo generacijo drugače razmišljajočih ljudi. Moja novoletna želja letos je, da bi se po končani krizi svet še naprej razvijal v to smer, da bi se prestrašeni ljudje umirili in da bi se vsi mi ostali rešili apatije in se pridružili tretji vrsti. Srečno in zdravo vam želim.