"Če ne bomo postavili nekega zastaralnega roka, denimo sto let po koncu druge svetovne vojne, se moramo vprašati, zakaj niso utemeljeni tudi drugi zahtevki, vezani na zločine iz časa druge svetovne vojne," po poročanju Art Nespaper opozarja direktor enega najpomembnejših dunajskih muzejev. "Zakaj se potemtakem ne sprašujemo o posledicah francosko-pruske vojne iz let 1870-1871 in zakaj ne zahtevamo vrnitve del, ki so bile odpeljane med drugimi prejšnjimi vojnami," nadaljuje. Proces vračanja je bil korekten in nujen, vendar sčasoma je vse težje določati natančen izvor, je še prepričan. Ravno zato, opozarjajo kritiki Schröderjevega predloga, bi se morali osredotočiti ravno doseganje učinkovitejšega in hitrejšega preverjanja izvora umetnin.
Direktor Albertine še pravi, da so muzeji in države razumno obravnavali primere zahtev po vračanju v času nacizma zaplenjenih umetnin. Vključno z Avstrijo, ki spada med podpisnice Washingtonskih vodil, s katerimi so decembra leta 1998 pripravili pravila dobre prakse vračanja umetnin. Od sprejetja restitucijskega zakona, ki ga je Avstrija sprejela po podpisu washingtonskih vodil, je iz svojih javnih zbirk dedičem prvotnih lastnikov vrnila približno 50.000 del.
Izvor je vse težje preverljiv
Schröder je prepričan, da je bila konferenca v Washingtonu upravičencem in muzejem v veliko pomoč, obenem pa poudarja, da je izvor del vse težje preverjati, prav tako pa se z leti spreminja njihova vrednost. Muzeji tako umetnine, ki so jih zaplenili nacisti, pa jih zdaj upravičeni dediči zahtevajo nazaj, odkupujejo po precej višji ceni, kot bi jo umetniško delo doseglo na trgu. Kot primer omenja Schröder Schielejev Portret Wally iz leta 1912, ki ga je Leopoldov muzej na Dunaju po večletnem pravdanju z družino njenega prejšnjega lastnika kupil za 14,8 milijona evrov. "Avstrija se je doslej pravilno odločala, da se ne ukvarja z zastaralnim rokom za med drugo svetovno vojno zaplenjene umetnine. Vseeno pa menim, da moramo priti do točke, ko - ne da bi ob tem pozabili na strašne zločine tistega časa - zgodovino sprejmemo kot zgodovino in jo pustimo, da v miru počiva."
Judovska skupnost: Do žrtev holokavsta nas veže velika odgovornost
Večina javnih dunajskih muzejskih ustanov sicer Schröderjevega mnenja ni želela komentirati, se je pa proti njegovemu stališču jasno izrekla avstrijska judovska skupnost, ki opozarja, da se je razprava o restituciji začela prepozno, procesi pa so trajali predolgo. "Do dobe holokavsta nas veže velika odgovornost. Ne bi se smeli pogovarjati o zastaralnem roku, ampak kako čim hitreje preveriti izvor," je prepričana direktorica Judovskega muzeja na Dunaju Danielle Spera.
Podobno poudarja predsednik Judovske skupnosti na Dunaju Oskar Deutsch, ki je spomnil, da je bila sistematična zaplemba lastnine del nacističnega preganjanja Judov tako v Avstriji kot drugih državah. "Žrtve holokavsta in njihovi dediči ne morejo več doseči kompenzacije za zaplenjeno lastnino, izjema so zgolj umetnine. Zato ostaja preverjanje izvora eden od redkih načinov, s katerim lahko dediči rekonstruirajo družinsko zgodovino in ohranijo spomin na svoje prednike."