V ta namen so na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik (Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani), ki je projekt tudi zasnoval, dan pred dnevom migrantom pripravili zaključno konferenco, na kateri so predstavili potek in rezultate projekta Uspešno vključevanje otrok, učencev in dijakov migrantov v vzgojo in izobraževanje.
Gre za operacijo, ki jo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za šolstvo in šport. Uspešnost vključevanja v izobraževalni sistem in vzgojo, pa tudi samo družbo, je precej odvisna od obvladovanja jezika, zato si s tem projektom prizadevajo, da bi otrokom migrantov čim prej približali slovenščino in s tem olajšali nadaljnje vključevanje v samo izobraževanje.
V sodelovanju je Center pripravil za zdaj še pilotne tečaje, ki po besedah vodje projekta Mihaele Knez niso še na sistemski ravni. Projekt uresničujejo v sodelovanju s šolami, ki prijavijo svoje učence na omenjene tečaje, ti pa so namenjeni tako učencem in dijakom kot njihovim staršem. Na ta način je učenje lahko še uspešnejše, saj so vsi povezani v potek učenja.
Treba je začeti zgodaj in v majhnih skupinah
Ker je učenje po besedah Knezove učinkovitejše, če so učne skupine manjše, je pouk potekal v skupinah z 12 udeleženci. Do zdaj so izvedli pet pilotnih tečajev za otroke migrante ter tri za njihove starše. Skupaj se je jih je udeležilo 176 otrok in 46 staršev, večina pa prihaja iz Kosova (35 odstotkov), BiH-a (28 odstotkov) in Makedonije (21 odstotkov).
Kot posebno novost, ki je pri učenju jezika pravzaprav nepogrešljiva, je Mihaela Knez izpostavila gradivo in učni načrt, ki so ju do zdaj slovenske šole pogrešale. Pomemben del projekta je bila torej priprava gradiva za slovenski jezik na začetni stopnji za različne starosti, predstavitvi tega pa je po besedah Mateja Klemna namenjen popoldanski del zaključne konference projekta. Dopoldne so prisluhnili odmevom uporabnikov oziroma poslušalcem tečajev ter nekaterim strokovnjakom, kot so na primer Marko Stabej, Sandra Caruana, skrbnice projekta na ministrstvu Stanke Lunder Verlič in drugih.
Vse večje zanimanje za tečaje
Konferenca je torej namenjena predstavitvi potekanja in dosežkov tega posebnega projekta, ki se besedah Klemna skuša sistematično ukvarjati s vključevanjem otrok migrantov v izobraževalni sistem. Spodbudnih je nekaj statističnih podatkov. Potem ko je v prvem tečaju sodelovalo 13 šol, se je pri drugem, ki so ga pripravili avgusta, število šol, ki je nanje prijavilo svoje učence, povečalo že na 31. Po besedah Klemna torej šole prepoznavajo projekt kot dobrodošlo pomoč pri vključevanju teh otrok v izobraževanje in vzgojo.

Potem ko je bil junija letos že sprejet učni načrt za tečaj slovenščine za dijake tujce in je tudi že v uporabi, je v fazi usklajevanja še učni načrt za tečaj slovenščine na osnovnošolski stopnji in naj bi bil sprejet predvidoma februarja prihodnje leto. Projekt se sicer končuje konec leta, čemur bo sledila evalvacija na ministrstvu za šolstvo in šport, a vsekakor si v centru želijo, da bi se takšen program nadaljeval tudi v prihodnje.