Najprej je prišla v javnost novica o enem večjih odkritij na področju umetnosti v Franciji v zadnjih letih. Gre za 65 risb s črnilom, ki naj bi jih van Gogh narisal v poslovni zvezek hotela v francoskem mestu Arles, v katerem je prespal. Zvezek mu je služil za skicirko. Na večini risb so upodobljene pokrajine, na nekaterih so tudi portreti, rože in drevesa.

Na novinarski konferenci v Parizu sicer originalov niso pokazali, so pa pri založbi napovedali sočasni izid knjige z angleškim naslovom Vincent Van Gogh, The Fog of Arles: The Rediscovered Sketchbook v Franciji, ZDA, Veliki Britaniji, na Japonskem in Nizozemskem. Pod knjigo je kot avtorica podpisana kanadska umetnostna zgodovinarka in strokovnjakinja Bogomila Welsh-Ovcharov.

Monotone, okorne in nestvarne risbe?
V sporočilu za javnost, ki je prišlo iz Van Goghovega muzeja v Amsterdamu, pa beremo, da risbe ne odražajo sloga velikega umetnika, označili so jih za "monotone, okorne in nestvarne". Kot poroča nemška tiskovna agencija DPA, so številni strokovnjaki, vključno s tistimi iz van Goghovega muzeja, že poprej podvomili o verodostojnosti najdbe in opozarjali, da risbe zgolj posnemajo Van Goghov slog. Risbe so narisane z rjavim črnilom, medtem ko je v času bivanja v Arlesu umetnik uporabljal črno, včasih celo vijoličasto črnilo, so še navedli v sporočilu.

"To ne bi bilo prvič, da so v van Goghovem muzeju v zmoti," pa jim vračajo žogico strokovnjaki, ki stojijo za najdbo. Tako zaposlenim v amsterdamskem muzeju očitajo celo, da so ljubosumni na njihovo odkritje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Muzealci kot "varuhi templja" Vincenta van Gogha
Urednik knjige - ki bo izšla v četrtek - Bernard Comment je dodal, da so v amsterdamskem muzeju "varuhi templja" in so se zato čutili dolžne odzvati na zadevo. Po njegovih besedah je najdbo za pristno označilo več strokovnjakov. Po njegovem mnenju bi v muzeju lahko zavzeli skromnejšo držo in jim pokazali nekaj spoštovanja ob najdbi, ne pa, da se podajajo v nizkotno tekmo dokazovanja, je še dodal.

Pristne ali ne, risbe naj bi nastale v obdobju, ki ga je umetnik v Arlesu preživel med letoma 1888 in 1890. Tedaj so nastala nekatera njegova najbolj prepoznavna dela, kot so Spalnica v Arlesu, Nočna kavarna in tihožitje Vaza z dvanajstimi sončnicami.

Vincent van Gogh (1853-1890) velja za enega najpomembnejših utemeljiteljev modernega slikarstva. Sprva je slikal temne slike, kot so Jedci krompirja iz leta 1885. Leta 1886 pa je odšel v Pariz, kjer je preučeval impresioniste. V Parizu se je začel družiti z umetniki, kot so bili Paul Gauguin, Henri de Toulouse-Lautrec, Emile Bernard, Camille Pissarro in John Russell.

Avtoportreti posledica mizernega finančnega stanja
Pariz je "posvetlil" njegovo barvno lestvico, poteze čopiča so postale izrazitejše, dramatičnost slike pa poudarjena s črnim robljenjem barvnih ploskev. Ker ga je zanimal predvsem portret, modelov pa si ni mogel privoščiti, se je obrnil k lastni podobi. V Parizu je ustvaril vsaj 20 avtoportretov. Van Gogha so maja 1889 sprejeli v psihiatrično bolnišnico v Saint-Remyju v bližini Arlesa. V letu, ki ga je preživel v bolnišnici, je ustvaril 150 slik. Čez skoraj natanko leto dni se je iz Saint-Remyja preselil v Auvers-sur-Oise v bližini francoske prestolnice, približno dva meseca pozneje se je ustrelil na pšeničnem polju.