Spletna objava seveda ni razkrila lokacije slike, vendar so jo dan pozneje odkrili na ulici Clement, blizu enega živahnejših bristolskih nakupovalnih središč. Banksyjevi oboževalci, ki so se po objavi te novice v medijih podali na lokacijo, da bi stvaritev videli v živo, pa so doživeli grenko razočaranje.

Sodobna ljubimca – fizično skupaj, vendar narazen
Gre za sliko, ki ponazarja sodobna ljubimca; sicer se objemata, vendar pa sta oba zatopljena v vsebino na zaslonih svojih pametnih telefonov. Podobe se je zato prijelo ime Mobile Lovers (Mobilna ljubimca).

Dodatna ironija je, da naj bi Banksyja ujela nadzorna kamera, ki je nameščena na tej lokaciji prav za odganjanje grafitarjev. V neposredni bližini pa ima svoje prostore mladinski klub Broad Plain Boys Club, ki si je prisvojil "ljubimca".

Potencialna finančna rešitev za klub
Kot poročajo britanski mediji, vodja kluba Dennis Stinchcombe, ki je tudi sam sodeloval pri odstranjevanju z odpirači, računa na to, da bo mojstrovina rešila njihovo organizacijo, ki je v rdečih številkah. Klub, ki ga vsak mesec obišče tisoč mladih, se ponaša s 120-letno tradicijo, vendar mu grozi zaprtje. Vendar pa se je zdaj spremenil v nekakšno nekonvencionalno galerijo, saj si je Banksyjevo delo mogoče ogledati zraven vhoda v straniščne prostore.

Stinchcombe je povedal še, da bi klub za nadaljnje delovanje potreboval 120.000 funtov, zato upajo, da jim bo uspelo Banksyja prodati za približno takšen znesek.

Si lahko kdo lasti ulično umetnost?
Zanimivo oziroma že kar presenetljivo je, da se je Banksy tokrat "spravil" na les, saj sicer uporablja zidove, ki jih seveda ni mogoče kar tako odstraniti. Osebje kluba umetnino dojema kot skorajda blagoslov, ki se je znašel tako rekoč na njihovem pragu.

V javnosti so se sicer z nekaterih strani pojavili očitki, da gre pri tej odstranitvi za oportunistično dejanje. Vodstvo kluba pa je prepričano, da če slike ne bi odstranili oni, bi jo zagotovo kdo drug, in da bi lahko v tem primeru šlo tudi za navadno dejanje vandalizma.

Bristolski mestni svet pa je postregel še z zanimivo informacijo, da niso niti povsem prepričani, kdo je lastnik zidu, na katerega je bil privit les, ki je zdaj postal del sodobne umetnosti.