"Afganistan je nekakšna spojitev kultur v regiji," je po poročanju Reutersa povedal afganistanski minister za informiranje in kulturo Sajed Mahdum Rahin na novinarski konferenci v Kabulu, kjer je pozval k pomoči pri ohranjanju narodne dediščine.

Rastoči muzej v Kabulu
Po 30 letih vojne želijo z zbiranjem predmetov iz preteklosti prebivalce Afganistana, pa tudi tujce, spomniti, da ne gre za deželo bojevitih plemen, temveč prostor s kompleksno in prefinjeno kulturo, v kateri so se združevali vplivi Indije, Kitajske, Irana in osrednje Azije. V obnovljenem Narodnem muzeju v Kabulu počasi že zmanjkuje varnih sob, v katerih bi lahko shranili stoletja stare kipe Bude, zlate in srebrne kovance ter druge predmete iz slikovite afganistanske preteklosti.

V državljanski vojni v devetdesetih in pod poznejšo vlado talibanov so bili mnogi prvoti predmeti iz muzeja uničeni, ukradeni ali poškodovani. Nekatere jim je zdaj uspelo obnoviti, v seriji arheoloških izkopavanj pa so odkrili tudi nove zaklade, ki bodo obogatili muzejske zbirko – med njimi so leseni kipec Bude iz 5. stoletja in glave Bude iz gline in mavca. "Vsak teden pride do nove najdbe. Večina muzejev na svetu je statičnih, tukajšnji pa raste," je povedala nizozemska arhitektka Anne Feenstra, ki je pomagali pri obnovi v državljanski vojni poškodovanega kabulskega muzeja.

Z zgodovino proti konfliktom in ekstremizmu
Na zidovih muzeja visijo tudi slike predmetov, ki so bili izgubljeni v časih vojne vihre. Talibani so posebej zaničevali afganistansko predislamsko dediščine, kar so nazorno pokazali z razstrelitvijo dveh ogromnih kipov Bude, vklesanih v steno v Bamijanu. "Priča smo bili množičnemu uničevanju in razpadu, a veliko zgodovinskih predmetov še obstaja. Rešiti jih moramo pred uničenjem," je povedal minister Rahin.

Muzej skrbi tudi za izobraževanje mladih o afganistanski zgodovini – ravno tiste mladine, ki je odrasla med konflikti in ekstremizmom. Po mnenju ministra Rahina lahko z ohranjanjem zgodovine ljudem pokažejo, da je bil Afganistan "kot ključni del starodavne svilne ceste križišče Azije in ustvarjalni talilni lonec s svetovljanskim duhom".

Talibanska skupina za uničevanje umetnin
Narodni muzej na robu prestolnice je komaj preživel spopade v Kabulu med letoma 1992 in 1994. Vojaški poveljniki so se bojevali za nadzor nad mestom, borci pa so oplenili muzej, najdragocenejše predmete prodali na črnem trgu, muzejsko dokumentacijo pa so uporabljali za prižiganje tabornih ognjev. Stavba muzeja je med bombardiranjem leta 1994 ostala brez strehe in zgornjega nadstropja, zadnji udarec pa ji je zadal talibanski režim, ki je ukazal uničenje vseh podob – posebna skupina je uničila 2500 umetnin.

Del zbirke (helenistični kipi, nomadski nakit in starodavni rokopisi) je vojno "preživel", skrit v podzemnih trezorjih centralne banke. Ti predmeti so tako dragoceni, da jih ne morejo razstaviti v zastarelem muzeju. Trenutno so največji zakladi afganistanske zgodovine na svetovni turneji Skriti zakladi, ki navdušujejo ljudi od San Francisca do Londona in Bonna. ZDA so letos namenile 5 milijonov dolarjev za gradnjo novega muzeja z najboljšimi varnostnimi sistemi in nadzorom okolja. V novi muzej, ki bo stal poleg starega, se bo potujoča razstava lahko končno vrnila domov. "Vrnitev teh predmetov je ključna tako za afganistansko identiteto kot za identiteto naše skupne človeške izkušnje," je zgodbo o dolga leta ogroženi dediščini Afganistana povedal v ZDA živeči kolumnist Rahim B. Kanani, ki je obširno pisal o tej azijski državi.
V spodnji galeriji si lahko ogledate nekaj v kabulskem Narodnem muzeju razstavljenih predmetov.