Pod taktirko Fabrizia Marie Carminatija bodo zazvenele Četrta suita v G-duru, imenovana Mozartiana Petra Iljiča Čajkovskega ter suiti Ottorina Respighija Rossiniana in Cerkvena okna.

Nenavaden primer dvojnega navdiha
S priredbo suite Mozartiana je želel Čajkovski spodbuditi pogostejše izvedbe Mozartovih biserov, ki – kot je zapisal v uvodu k partituri – "v preprosti obliki skrivajo neizmerno lepoto".

Rossiniana je nenavaden primer dvojnega navdiha. Kot namiguje že naslov, je suita nastala po Rossinijevih motivih, posredno pa tudi po motivih danes manj znanega skladatelja Maura Giulianija, ki je zaradi nadarjenosti za igranje kitare postal eden najznamenitejših glasbenikov začetka 19. stoletja.

Spektakularna dela v literaturi za kitaro
Ena najbolj priljubljenih oblik v tedanjih časih je bila tema z variacijami na osnovi znane melodije, ljudskega speva ali operne romance. Ko je Guliani spoznal Rossinija, je z njim sodeloval pri pisanju petih suit z variacijami na Rossinijeve teme, imenovane Rossiniane, ki sodijo med najbolj spektakularna dela v literaturi za kitaro, je v koncertnem listu zapisal Francesco Bernasconi.

Ena od Respighijevih muzikoloških strasti je bil gregorijanski koral. Iz tega zanimanja so nastala dela, kot so Gregorijanski koncert za violino in orkester, Dorski kvartet in klavirska zbirka Trije preludiji po gregorijanskih melodijah leta 1919. Nekaj let pozneje je Respighi preoblikoval omenjene skladbe, jih podaljšal in dodal nov stavek. Tako je nastala tudi orkestralna suita Cerkvena okna, še piše v koncertnem listu.

Odprli so ga leta 1801
Tržaško gledališče Verdi je eno najstarejših še delujočih opernih gledališč v Italiji. Odprli so ga leta 1801. Najprej so ga imenovali Teatro Grande (Veliko gledališče), nato Teatro Comunale (Občinsko gledališče), leta 1901, takoj po smrti skladatelja Verdija, pa so ga posvetili njemu. Verdi je za gledališče napisal opero Korzar in Stiffelio. Krstno izvedbo je tudi sam dirigiral.