Žalostno vest o smrti je že potrdila glasbena založba Sony Berlin, ni pa čisto nova: Schneider naj bi umrl že prejšnji teden in je bil tudi že pokopan v krogu svojcev.

"Soustanovitelj Kraftwerka in elektropionir Ralf Hütter nam je sporočil žalostno novico, da je njegov prijatelj in dolgoletni spremljevalec Florian Schneider po kratki bitki z rakom umrl le nekaj dni po svojem 73. rojstnem dnevu," so v izjavi za javnost sporočili trenutni člani skupine. "Ralf Hütter in Florian Schneider sta svoje dolgoletno umetniško in glasbeno sodelovanje začela leta 1968. Leta 1970 sta v Düsseldorfu ustanovila studio Kling Klang in multimedijski projekt Kraftwerk. Vsi albumi iz kataloga skupine so bili zasnovani in producirani prav v tem studiu."

Vpliv, ki je segal onkraj meja žanra
Revulocionarni način uporabe klaviatur in sintetizatorjev, ki sta ga s skupino Kraftwerk v poznih šestdesetih vpeljala Schneider in Hütter, je v poznejših desetletjih navdihoval glasbenike s celega spektra glasbenih žanrov, od rocka in elektronike pa do hiphopa in popa.

Čeprav je skupina v sedemdesetih in osemdesetih doživela več kadrovskih menjav, je tandem Scheiderja in Hütterja ostal ustvarjalno jedro kolektiva. Prve tri albume ‒ Kraftwerk (1970), Kraftwerk 2 (1971) in Ralf und Florian (1973) ‒ sta posnela v sodelovanju s slavnim producentom krautrocka Connyjem Plankom, a za "uradni" začetek njihovega kataloga danes velja antologijski album Autobahn (1974). Po njegovi zaslugi je skupina leta 2014 dobila tudi grammyja za življensko delo.

Autobahn začrta parametre Kraftwerkovega sloga: hipnotični lupingi in ponavljajoči se biti ter sintetizirani glasovi usvarjajo zvočne pokrajine, ki v nekaterih primerih trajajo veliko dlje kot tradicionalni komad.

Svoj zvok so krstili za "industrielle volksmusik" (industrijsko ljudsko glasbo), kar je David Bowie opisal kot "folk glasbo za tovarne".

Kraftwerk so leta 1975, takrat že v družbi članov Karla Bartosa in Wolfganga Flura, izdali še Radio-Activity in dve leti pozneje Trans-Europe Express. Zadnji album je navdahnil David Bowie oz. njegov album Station to Station (1976); Kraftwerk so v besedilo vpletli referenco na to, kako sta jih v studiu Kling Kling obiskala Bowie in Iggie Pop. Občudovanje je bilo očitno vzajemno: Bowie je pozneje na album Heroes vključil komad V-2 Schneider, odo Kraftwerkovemu klaviaturistu.

Poleg Bowieja in Popa so Kraftwerk vplivali še na Depeche Mode, New Order, Daft Punk in mnoge druge. Z njimi je menda nekoč hotel sodelovati Michael Jackson, a so ga zavrnili.

Flavtist, ki je rad eksperimentiral
Florian Schneider je bil sin uglednega arhitekta Paula Schneider-Esbeleja, ki je med drugim zasnoval kölnsko letališče. Preden je odkril sintetizatorje, je fant pravzaprav igral na flavto. "Florian je bil flavtist, hodila sva na isto šolo in bil je član klasičnega orkestra. Ampak že takrat je raziskoval različne načine manipulacije zvoka ‒ vse skupaj je zvenelo elektronsko, čeprav seveda ni bilo niti blizu računalniku ali sintetizatorju," je nekdanji član skupine Michael Rother leta 2016 povedal v intervjuju za Uncut.

"Fetišist za zvok"
Če je bil Hütter glas in najprepoznavnejši obraz skupine, pa glasbena skupina vseeno prav veliko bolj sramežljivemu Schneiderju pripisuje zasluge za to, da je bend usmeril v neraziskane, revolucionarne glasbene vode. "Florian je fetišist za zvok," je Hütter leta 2005 izjavil za revijo Mojo. "Jaz pa niti ne, prej imam fetiš na besede. Te vloge niso obveza; sčasoma so se najine preference pač tako razvile in ustalile."

Ljudje stroji
Nekje v sedemdesetih so Kraftwerk začeli nastopati kot robotizirane figure; na oder so prihajali v identičnih opravah in za svojimi klaviaturami stali v postrojeni vrsti.

Svoj sloves botrov elektronskega popa so dokončno utrdili z albumoma The Man-Machine (1978) in Computer World (1981). (Leta 2005 so si Coldplay z albuma Computer World izposodili komad Computer Love in ga predelali v singel Talk). Schneider in Hütter sta svoji ljubezni do kolesarjenja dala duška s singlom Tour de France (1983); isti glasbeni motiv sta pozneje uporabila tudi na zadnjem skupnem studijskem albumu, Tour de France Soundtracks (2003). Pet let pozneje, leta 2008, je Schneider skupino zapustil; uradnega razloga za slovo ni navedel.

V trenutno aktualni postavi, v kateri Schneiderja torej ni bil več, so Kraftwerk v Ljubljani nazadnje nastopili leta 2018. Vtise s koncerta boste našli tukaj.

Sorodna novica Hvalnica Stroju: Kraftwerk v Ljubljani

Zgodovinsko sojenje na področju semplanja
Ker je bila zasedba Kraftwerk glasbeno korak pred svojim časom, je bila ‒ še posebej na drugi strani Atlantika ‒ premalo cenjena; njihove ameriške turneje v sedemdesetih so pogosto naletele na nerazumevajoče občinstvo. A njihov vpliv na različne glasbene žanre je bil neverjetno daljnosežen: raper Afrika Bambaataa je navdih za singel Planet Rock (1982), eno prvih hiphopovskih uspešnic v zgodovini glasbe, našel na albumu Trans-Europe Express, ki sta ga pozneje semplala tudi Dr. Dre in Jay-Z pri skupnem projektu Under Pressure.

Od Kraftwerka so si v poznejših desetletjih hiphoperji množično "sposojali" semple, zaradi česar so Nemci lani na Sodišču Evropske unije po dvajsetih letih dosegli pomembno zmago z daljnosežnimi posledicami. Sodišče je namreč razsodilo, da glasbeniki ne smejo semplati pesmi brez dovoljenja producenta originalnega posnetka.

Sorodna novica Na obzorju sodna zmaga Kraftwerkov, najverjetneje precedens glede semplanja

Leta 2015 je Schneider v sodelovanju s producentom Danom Lacksmanom izdal še singel Stop Plastic Pollution, ki naj bi ozaveščal ljudi o onesnaževanju. Navdih je našel "med plavanjem na obali Gane, ko sem opazoval ribiče, ki so v svoje mreže ujeli samo plastične odpadke".

Spomini in pokloni
Umrlemu kolegu se na družbenih omrežjih poklanjajo najrazličnejši glasbeniki. Gary Kemp (Spandau Ballet) je tvitnil, da je Schneider "zgradil novo glasbeno metropolo, v kateri smo vsi lahko živeli", Nick Rhodes (Duran Duran) pa se spominja, kako "radikalno drugače od vsega ostalega na radiu" je zvenel komad Autobahn, ko ga je prvič slišal. "Takrat se je rodilo moje neusahljivo občudovanje njihovega inovatorstva in ustvarjalnosti; njihov vpliv na sodobno glasbo je vtkan v novodobno popklturo". Jean-Michel Jarre je tvitnil, da "Tour de France nikoli več ne bo enak". Glasbeni novinar Mark Beaumont je za revijo NME zapisal, da "skoraj vsak danes delujoči glasbenik kaj dolguje inovatorju skupine Kraftwerk".