Tako v poslanici ob svetovnem dnevu knjige piše mariborski pesnik Andrej Brvar, ki je s svojim razmišljanjem o knjigi danes odprl 17. slovenske dneve knjige v Mariboru. "Triindvajset let po ustanovitvi demokratične slovenske države in 464 let po natisu prve slovenske knjige je ta nosilka naše identitete v razmerah tržnega gospodarstva v vsem izenačena s parom čevljev ali klobas," je še zapisal letošnji dobitnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo.

Kot je dejal, je tako razmišljal na podobni prireditvi pred 17 leti in, kot kaže, je tudi danes tako. Prevladujoča elektronska knjiga bo po Brvarjevem mnenju pomenila "totalno proizvodno razpoložljivost klasične knjige" in izgubo vseh njenih višjih, metafizičnih pomenov, hkrati pa jo bo postavila v novo družbeno funkcijo, ki ji bo odpirala pot iz domače slovenske parcialnosti v globalno knjižno dogajanje. A še vedno bo veliko odvisno od posameznika.
O tabujih v literaturi
Na letošnjih slovenskih dnevih knjige se sprašujejo, ali je danes, ko je na videz že vse razgaljeno, v literaturi še obstajajo teme, o katerih se ne govori. S tabuji v slovenski mladinski poeziji se tako ukvarja razstava Boruta Gombača Usta polna česna, ki so jo odprli v Univerzitetni knjižnici Maribor. Na ogled so postavili tudi razstavo stripov in knjižnih ilustracij Izarja Lunačka Nič svetega.

Predtem so na Grajskem trgu odprli knjižni sejem in v Vetrinjskem dvoru Čitalnico na jasi. Festival bo postregel z več kot 70 dogodki, akcijami in prireditvami, ki so tako ali drugače povezani z literaturo in knjigo. Neuradno so se dogodki začeli že v soboto s pesniškim turnirjem Založbe Pivec, ena izmed posebnosti mariborske različice tega festivala ob 23. aprilu, svetovnem dnevu knjige, pa je povezovanje literature z drugimi mediji.