Kavčič je izpostavil vprašljiv obstoj knjigarn po državi, Grilc pa je zanikal bojazen, da bi knjiga ostala brez prihodnosti.

Kaj pomaga sejem, če se dogajajo večje stvari?
Čeprav iz leta v leto izhaja več knjig, še ni mogoče sklepati, da sta knjiga in bralna kultura na zavidljivi ravni ali da se pomen knjige v kriznih časih ne zmanjšuje. "Tudi občasni blišč knjižnega sejma ne more nadomestiti več desetin knjigarn, ki so pokrivale vso Slovenijo, že v bližnji prihodnosti pa je vprašljiv njihov obstoj," je dejal Kavčič.

S prevlado ekonomskega liberalizma je tudi knjiga izgubila nekdanji pomen, nehala je biti nosilec etnične identitete in konstitutivni element slovenstva in le še redka med njimi je nosilka idej, ki bi poskušale oblikovati našo prihodnost. "O tej itak nihče več ne razmišlja," je prepričan Kavčič.

Neizprosni diktat komercializacije
Opozoril je, da je tudi knjiga v zadnjih desetletjih postala trgovsko blago, komercializacija pa je preplavila tudi duhovna področja; ne le ustvarjalnost, ampak tudi vzgojno-izobraževalni sistem, bralno kulturo in ljubiteljske dejavnosti, celo slovenske nacionalne in humanistične vede so se po njegovih besedah "prilagodile pragmatičnim nalogam in zgolj faktografskemu spremljanju družbenega dogajanja".

Slovenija je, kot je dejal, ostala brez analitičnega pogleda na lasten ekonomski in politični položaj, na Tržaškem in Koroškem izgublja narodno substanco, socialno pa tone v vse večjo anarhijo in revščino. Kdo bo za to odgovarjal, se je vprašal Kavčič, ki ni mogel mimo propadle Nove revije, niti mimo "katastrofe, ki je doletela Mladinsko knjigo".

Kdo, če ne država, je zdaj in v prihodnje dolžen skrbeti za ohranitev in vzdrževanje naše kulture in etične identitete, ki se izkazuje z jezikom, sprašuje Prešernov nagrajenec. Knjižni sejmi po njegovem mnenju kažejo, da komercialno zanimive knjige niso ogrožene, toda nacionalna skupnost mora vzdrževati tudi nadgradnjo - znanost in umetnost, je med drugim še poudaril na Kongresnem trgu.

Neizogiben konec Mladinske knjige?
Minister Grilc se je vprašal, kako je mogoče, da za največjo slovensko založbo, ki ima izjemen kulturni kapital, kupcev ni bilo v izobilju, in zakaj je tako dolgo iskala novega lastnika. Vprašal se je tudi, zakaj Slovenci vsako spremembo sprejmemo s tako skepso. "Smo res pred tem, da bo Mladinska knjiga kar izginila, smo res pred tem, da so ogrožena vsa delovna mesta, smo res pred tem, da se bodo zaprle knjigarne, ki jih ima Mladinska knjiga po vsej Sloveniji?"

Po njegovem mnenju je treba novemu lastniku - Učilom International, ki je slovenski založnik, dati priložnost. Sam se ne boji, da bi se Mladinska knjiga usmerila v popolno komercializacijo. Napovedal je, da bosta ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo zelo temeljito spremljala izvajanje javnega interesa in stanje dostopnosti slovenske knjige po državi.

Ob odprtju so že tradicionalno podelili nagradi za najboljšo kratko zgodbo in esej. Izmed 107 zgodb, prispelih na natečaj revije Sodobnost in Društva slovenskih pisateljev (DSP), je žirija nagradila Nežo Ambrožič za zgodbo Dan kot so vsi drugi. Izmed 27 esejev pa je bil za najboljšega prepoznan esej Nare Petrovič To ni nagrajeni esej.

Slovenski dnevi knjige, ki jih organizira DSP, bodo v tem tednu potekali v desetih slovenskih krajih.