Dražbena hiša Christie’s je okvirno prodajno ceno za nagrado določila nekje med 170 in 280 tisoč evri – cena bo tako visoka (tudi) zato, ker je bila Nobelova nagrada za književnost doslej na prodaj samo enkrat v zgodovini. Lani so v Parizu za 300 tisoč evrov prodali nagrado Andreja Gida. Leta 2103 so pri Sothebyju v New Yorku sicer prodajali nagrado Williama Faulknerja (za vsaj pol milijona dolarjev), a niso našli kupca.

Ko je švedska akademija leta 2007 izbrala Doris Lessing za najvišje priznanje na področju književnosti, je svet čakal s pridržanim dihom: pred tem je pisateljica že zavrnila red britanskega imperija in viteški red dve desetletji pozneje. Takrat je v svojem pismu premierju zapisala: "Hvala, da ste mi ponudili to čast: zelo sem zadovoljna. Ampak že nekaj časa se sprašujem: kje je ta veliki britanski imperij? Prav gotovo ne obstaja. In vidim, da nisem edina, ki tako misli. Nekaj zelo pravljičnega je na tem, da se časti izreka v imenu imperija, ki ne obstaja."

S podobno stoičnostjo je "prenesla" vest o Nobelovi nagradi: ko se je vrnila z nakupov, jo je pred vrati čakala horda novinarjev. "O Bog! Najbrž bi radi kako navdihujočo pripombo," je povedala v kamere. "Dobila sem že vse hudičeve nagrade v Evropi, vse do zadnje, tako da sem zdaj vesela, da imam cel komplet. Temu se reče kraljeva lestvica."

Otroštvo v kolonialnem izgnanstvu
S 87 leti je bila Lessingova tudi najstarejša dobitnica nagrade. Doris May Tayler je bila rojena v Perziji (današnji Iran) in odraščala je v takratni Rodeziji (zdajšnji Zimbabve), kjer je njen oče poskušal voditi plantažo koruze. Njena mati je "med divjaki" (kakor je bila prepričana) hčerko vzgajala v skladu z okostenelo edvardijansko etiketo; Doris je svojo formalno izobrazbo končala že pri 13 letih, ko so jo vrgli iz nunske šole.

Samorasla intelektualka je v poznejših letih večkrat izjavila, da nesrečna otroštva, kakršno je bilo njeno, pogosto rodijo velike pisatelje. Tudi v svojem Nobelovem predavanju je govorila o pomenu knjig: "Še danes dobivam pisma od ljudi iz vasi, ki vmorda nimajo elektrike ali pitne vode, tako kot naša družina v tisti blatni koči. 'Tudi jaz bom pisatelj,' pišejo, 'ker živim v enaki hiši kot vi.' Ampak v tem je kleč. Pisanje ne pride iz hiš, v katerih ni bilo knjig." Lessingova je umrla leta 2013.

"Precej razumna" cena
Izklicna cena dragocenega artefakta je po besedah Sophie Hopkins iz dražbene hiše Christie's "precej razumna". "Mislim, da tukaj ni govora o utrganih, nerealnih številkah – vsota odraža pomen pisateljice." Vseeno pa je povpraševanje vnaprej težko napovedati. "Na neki točki pridejo ljudje do subjektivnih sklepov o pomembnosti enega pisatelja v primerjavi z drugimi, o tem, kje je njegovo mesto med Nobelovci. Če vemo, da je bila Doris Lessing šele enajsta ženska, ki je nagrado dobila, je taka postavitev cene primerna."