Na mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu so tokrat govorili o ženskah v vojni. Spomnili so, da so ženske v uradni zgodovini tiha polovica človeštva, nevidne ostajajo v vseh vlogah, ki jih morajo v času vojne prevzeti in ki se običajno razumejo kot moške. Zato so pisna pričevanja žensk toliko pomembnejša.

Na sestanku odbora pisateljev za mir in odbora pisateljic ter okrogli mizi Ženske v vojni so opozorili, da so ženska telesa vedno znova uporabljena kot bojišče in orožje v vojnih in konfliktih, skozi spolno nasilje, maščevanje in etnično osvajanje drugih narodov. V sodobnih konfliktih je večina žrtev civilistov, žensk in otrok, a so le redka pričevanja o vlogi žensk v vojnah in o njihovih junaštvih ter o njihovi vlogi pri mirovnih procesih ter pri reševanju etničnih ter drugih konfliktov.
Če je njihova vloga spregledana v uradnih dokumentih, priznanjih in zgodovinah, pa so zgodbe žensk v vojnih konfliktih upodobljene v literaturi, so spomnile udeleženke današnje okrogle mize Ženske v vojni. Poudarile so tih boj žensk po vsem svetu, ki sile usmerjajo tako proti fizičnemu kot psihičnemu in ekonomskemu nasilju.
Ženska vas na Kosovem
Kako pomembno je, da ženske spregovorijo, pove dogajanje na Kosovem v času vojne, kjer je nastala tako imenovana ženska vas, v kateri so, po tem, ko je srbska vojska pobila vse tamkajšnje moške, bivale le ženske. Poskrbele so za ureditev požgane vasi, kar je močno odmevalo v javnosti. Vodilo je tudi do prisotnosti žensk v politiki, kjer pa je neravnovesje ostalo.
Pravica do miru kot ena izmed univerzalnih človekovih pravic
V okviru blejskega srečanja je potekal tudi sestanek odbora pisateljev za mir Mednarodnega PEN-a. Po besedah predsednika odbora Toneta Peršaka je to eno izmed dveh vsakoletnih zasedanj tega odbora, drugo je na svetovnem kongresu PEN-a. Na prejšnjem so sprejeli Blejski manifest, s katerim se še vedno ukvarjajo, saj skušajo doseči, da bi ZN razglasil pravico do miru za eno izmed univerzalnih človekovih pravic.
Vpletene v ukrajinsko krizo pozvali k dialogu
Napovedali so tudi sprejetje stališča v povezavi z Ukrajino, v katerem bodo po Peršakovih besedah v imenu PEN-a sprte strani pozvali, naj se vendarle pogovarjajo, ne pa pobijajo. "Ob tem bomo morali pozvati Združene narode, naj bodo dejavnejši. Zdaj ZN očitno to zgodbo bolj prepušča ZDA, Rusiji in drugim, kar je slabo," je dodal, da so tema razprave tudi afriška žarišča.
Obenem poteka pogovor o načinu dela samega odbora, ki se mora prilagajati spremembam v tehnologiji vojn po svetu. "Vse manj je klasičnih meddržavnih spopadov, hkrati pa je vedno več žarišč, kjer se očitno velike sile spopadajo posredno. Saj to vsi vemo, treba pa se je truditi za demaskiranje tega. Hkrati je treba skozi ZN skušati doseči, da bi se razmerja uredila tako, da svet ne bi bil prepuščen dvema ali trem supersilam, ki si ga bodo razdelile v Orwellovem slogu in se šle neke vojne," je še dejal Peršak.
Na tretji dan srečanja so podelili še priznanja nagrajencem natečaja Obrazi miru - Zbogom orožje za osnovne šole, v znamenju literarnih branj pa bo minil večer na Bledu in v Radovljici, Vrbi, Doslovčah, Kamni Gorici, Kranju, Trzinu in Ljubljani. 46. blejsko srečanje se bo uradno sklenilo jutri, ko se bodo udeleženci podali po krajih soške fronte.