Dylan je tako prvi Američan, ki je prejel Nobelovo nagrado za književnost po Toni Morrison, ki jo je prejela leta 1993. Stalna sekretarka Švedske akademije Sara Danius, ki je na tem mestu od lani, je Dylana označila za "velikega poeta znotraj angleške tradicije." Med današnjo razglasitvijo ga je primerjala s poeti antične Grčije: "Homer in Sapfo - pisala sta poetična besedila, namenjena izvajanju v spremljavi instrumentov … enako velja za Dylana."

Daniusova je še dodala, da se je skozi dobrega pol stoletja trajajočo kariero vseskozi spretno na novo osmišljal. Na pomislek, da Dylan ne slovi kot človek, ki bi z nasmehom sprejemal nagrade, pa je odgovorila, da se slabega odziva ne boji, saj ima zanj "dobro sporočilo".

Himne borcev za človekove pravice
Nekatere njegove najboljše stvaritve, predvsem iz 60. let prejšnjega stoletja, kot so na primer Blowin' In The Wind, Like A Rolling Stone in The Times They Are a-Changin, so dobile status himn tako borcev za človekove pravice kot tudi nasprotnikov vojne v Vietnamu.

Leta 1941 v Minnesoti rojeni Dylan, z rojstnim imenom Robert Allen Zimmerman, si je umetniško ime nadel po pesniku Dylanu Thomasu. Odraščal je v judovski družini in že kot najstnik igral v različnih glasbenih skupinah. Eden od njegovih velikih idolov je bil Woody Guthrie, navdih pa je našel tudi v bitnikih in ameriških modernistih.

Svojo glasbeno pot je začel v takrat brbotajočem Greenwich Vilageu, na širšo glasbeno prizorišče pa je prodrl leta 1963 s svojim drugim albumom The Freewheelin' Bob Dylan. Šlo je za stvaritev z izrazito politično-protestno in družbenokritično vsebino močno zaznamoval tedanjo ameriško kulturo.

V sredini šestdesetih let je poskrbel za precejšen pretres svojih privržencev, ko se je glasbenik - ki je sicer nastopal z akustično kitaro in orglicami - odpravil na svojo prvo turnejo z električnimi instrumenti in tako postal eden prvih folkglasbenikov, ki so se tako rekoč elektrificirali.

Še ena lovorika v šopku že osvojenih
Skozi svojo dolgo kariero je spretno prehajal med različnimi tradicijami in slogi ameriške glasbe. Tako so njegovo ustvarjanje zaznamovali folk, blues, country, gospel, rock 'n' roll in drugi žanri. Pred Nobelovo nagrado je prejel že mnoge nagrade - med drugim tudi dva grammyja in enega oskarja, vključen je tudi v Rock and Roll Hall of Fame, Nashville Songwriters Hall of Fame in Songwriters Hall of Fame. Leta 2008 je prejel Pulitzerjevo nagrado za "globok vpliv na popularno glasbo in ameriško kulturo, zaznamovan z izpovedno kompozicijo neverjetne pesniške moči".

Dylanova turneja brez konca
Dylan je od leta 1988 na t. i. Neskončni turneji (ang. Never Ending Tour), lani je nastopil tudi v ljubljanski Stožicah. Predtem pa je v Sloveniji je nastopil že trikrat, in sicer v letih 1991, 1999 in 2010. Na leto odigra okoli 100 koncertov, od tega največ v ZDA. Ob koncu leta 2011 je imel skupno evropsko turnejo z Markom Knopflerjem, škotskim kitaristom in nekdanjim vodjem skupine Dire Straits, v okviru katere je odigral 33 koncertov v oktobru in novembru, v glavnem v srednji Evropi.

Lani je svoj obsežni zasebni arhiv, ki vključuje več kot 6.000 enot, prodal Univerzi v Tulsi v ameriški zvezni državi Oklahoma, ki bo tako dostopen v raziskovalne namene, javnosti ga bodo predstavljali tudi na razstavah.

Dylan je leta 1971 objavil knjigo poezije v prozi, naslovljeno Tarantula, čez dve leti še Writings and Drawings by Bob Dylan, nato 1985 še knjigo besedil Lyrics: 1962–1985. V novem tisočletju so sledile avtobiografija Chronicles: Volume One v letu 2004, istega leta je izšla tudi Lyrics: 1962–2001, predlani pa še Lyrics: Since 1962. Od sredine devetdesetih je izdal še šest umetniških knjig.

V slovenščini imamo na voljo več njegovih del, med njimi tudi zbirki pesmi, in sicer Ni še mrak v prevodu Mateja Krajnca in Za zmeraj mlad v prevodu Jureta Potokarja.

Pri 73 letih na vrh Billboardove lestvice
Letošnjega maja je izdal svoj 37. studijski album, ki ga je naslovil Fallen Angels, ki je izšel štiri dni pred njegovim 75. rojstnim dnem. Album je prišel na trg le slabo leto po njegovem zadnjem albumu Shadows, v katerega je Dylan vključil priredbe znanih skladb. Album je sicer že v prvem tednu zakraljeval na vrhu Billboardove lestvice, s čimer je Dylan pri 73 letih postal najstarejši glasbenik, ki se mu je uspelo uvrstiti na prvo mesto lestvice.

Leta 2007 se je režiser Todd Haynes Dylanu poklonil z biografskim filmom Bob Dylan: 7 obrazov (ang. I'm Not There), v katerem ga je v različnih življenjskih obdobjih odigralo kar šest igralcev, in sicer Christian Bale, Cate Blanchett, Marcus Carl Franklin, Richard Gere, Heath Ledger in Ben Whishaw.

Lani nagrada beloruski pisateljici in preiskovalni novinarki Svetlani Aleksijevič
Lanska Nobelova nagrada za književnost je romala v roke beloruske pisateljice in preiskovalne novinarke Svetlane Aleksijevič, ki je s tem postala 14. ženska, ki je prejela to nagrado za književnost, ki jo podeljujejo od leta 1901. Aleksijevičeva je znana po tem, da je ustvarila poseben žanr - polifoni izpovedni roman, v katerem se iz majhnih zgodb poraja velika zgodba, zgodba o 20. stoletju. Med njenimi bolj znanimi deli sta Dečki iz cinka in Černobilska molitev, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu. Pred razglasitvijo se je njeno ime med morebitnimi kandidati zadnja leta pojavljalo vse pogosteje, kljub temu pa na stavnicah nikoli ni bila v prvi peterici.

S to današnjo razglasitvijo se je sklenilo objavljanje imen letošnjih nagrajencev, ki se je začelo 3. oktobra z razglasitvijo nagrajenca za medicino (Jošinori Ohsumi). V preteklem tednu so bila razglašena še imena prejemnikov nagrad za fiziko (David Thouless, Duncan Haldane in Michael Kosterlitz), kemijo (Jean-Pierre Sauvage, J. Fraser Stoddart in Bernard l. Feringa) in mir (Juan Manuel Santos), v tem tednu pa so objavili še imeni letošnjih nagrajencev za ekonomijo (Oliver Hart in Bengt Holmström).

Seznam nominirancev za Nobelovo nagrado ni znan vnaprej - Švedska kraljeva akademija ga objavi šele po 50 letih. Nagrade bodo tradicionalno podelili nagrade 10. decembra, se pravi na obletnico smrti švedskega izumitelja Alfreda Nobela. Letos je nagrada vredna osem milijonov švedskih kron oziroma 831 tisoč evrov.