Najbolj ustvarjalno obdobje življenja Janeza Vajkarda Valvasorja predstavlja bivanje in ustvarjanje na Bogenšperku med letoma 1672 in 1692. Tukaj je ustanovil prvo grafično delavnico na slovenskih tleh leta 1678, izdal več topografskih del, izdelal načrt za predor Ljubelj ter načrt in izvedbo nove tehnike ulivanja kipov. In spisal veličastno predstavitev dežele Kranjske, ki predstavlja vrh in hkrati sklep njegovega znanstvenega dela.

V Valvasorjevi knjižnici na gradu Bogenšperk, kjer je v 17. stoletju živel in delal Valvasor, bodo danes ob 18.00 predstavili četrti, zadnji del Slave vojvodine Kranjske, s katerim je po besedah direktorice Javnega zavoda Bogenšperk Joži Vovk sklenjen velik prevajalski projekt. Prihodnje leto bo kot dodatek izšel še peti zvezek s kazali in študijami strokovnjakov.

Prevod zaupali družini Debenjak
Prevajanje celotne Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske je Zavod Dežela Kranjska zaupal družini Debenjak leta 2009. Tako so se prevoda lotili Božidar, Primož in prejšnji mesec umrla Doris Debenjak. Vsako leto, vse do lani, je izšla po ena knjiga, izdaja zadnje pa se je zavlekla v letošnje leto, je pojasnila Vovkova.

Prevajalci so se morali spoprijeti z gotico in nemščino 17. stoletja. Kot je ob prevodu zapisal Primož Debenjak, so delo prelili ne v starinsko, temveč današnjemu bralcu razumljivo slovenščino. Za nekoliko starinski nadih pa zadošča, za baročni čas običajno razsipna uporaba pridevnikov in prislovov.

Neprecenljivo "okno v preteklost"
Po prevajalčevih besedah je težko opredeliti zvrst knjige, ker prinaša različne opise krajev, povzetke opisov in kronik iz drugih knjig, strokovna besedila, tehnične opise, razne zanimivosti, anekdote in zgodbice. Še najlažje bi delo opredelili kot enciklopedijo, ki pa ni urejena po abecedi.

"Slava je potemtakem neprecenljivo "okno v preteklost", skozi branje tega dela se nam odpira in razkriva svet tistega časa, spoznavamo, kaj so takratni ljudje že vedeli in česa niso vedeli, kakšne so bile njihove navade, kaj je bilo gospodarsko pomembno, v kaj so verjeli, s kakšnimi teološkimi problemi so si belili glavo. Branje Slave nam torej omogoča, da do obisti spoznamo ljudi 17. stoletja. Opisano je vse, od vremena do sadnih sort, od gospodarstva do zgodovinskih dogodkov, in na podlagi tega lahko primerjamo tedanji čas z današnjim. Pri tem nato ugotovimo, da je marsikaj danes povsem drugačno kot tedaj, marsikaj pa se skorajda ni spremenilo," še pojasnjuje Debenjak.

V Valvasorjevem času so bila tovrstna dela precej običajna, vendar njegovo izstopa po eksaktnosti in bistveno resnejšem pristopu. Valvasor ni bil zgolj zbiralec in prepisovalec zanimivih zgodb, temveč je tudi sam raziskoval in preverjal. Presenetljiva sta tudi velika objektivnost in pisanje skoraj brez predsodkov, je zapisal prevajalec.

Prve številke v "Valvasorjeva" mesta
Zavod Dežela Kranjska je delo, ki ga je uredil Tomaž Čeč, izdal v meščanski izdaji, ki obsega 1.500 kaligrafsko oštevilčenih, unikatnih izvodov iz recikliranega usnja, bibliofilska izdaja pa bo štela 500 oštevilčenih izvodov. Cena kompleta vseh petih knjig meščanske izvedbe je 3.500 evrov, bibliofilske pa 7.000 evrov.

Prve številke bodo tudi letos romale v mesta, kjer je živel in delal Valvasor. Prvi izvod bo prejel grad Bogenšperk, drugi bo šel v Cerknico, tretji pa v Krško, kjer je polihistor umrl. En izvod bo ostal na domačiji Primoža Trubarja na Rašici.

Slava vojvodine Kranjske zajema 15 knjig, vezanih v štiri dele, ki skupaj obsegajo 3.532 strani velikega formata, poleg tega pa še 24 prilog in 528 bakrorezov. V njej je Valvasor Kranjsko predstavil s pomočjo zgodovine, geografije, topografije, medicine, etnologije, biologije, geologije in drugih ved. Delo je izšlo leta 1689 v Nürnbergu.