Kot pravi urednica kataloga in avtorica koncepta razstave Kristina Dešman, je v primerjavi s prejšnjo postavitvijo letos več obsežnejših projektov. Razstava, ki jo pripravljajo bienalno, predstavlja okoli 140 projektov. V primerjavi s tisto pred dvema letoma se je zmanjšal delež manjših projektov, predstavljenih v kategoriji Interier, kamor sodijo poslovni prostori, stanovanja in lokali. Še vedno jih je sicer veliko, malo manj kot 30 odstotkov, pred dvema letoma pa jih je bilo kar 35 odstotkov.

Zaznali so več obsežnejših projektov, ki so umeščeni v kategoriji Izobraževalni, kulturni, verski in športni objekti ter Poslovne stavbe, zdravstvene ustanove in turistični objekti. Precej več kot v prejšnjih letih je tudi večstanovanjskih gradenj. To po besedah Kristine Dešman kaže, da v Sloveniji, ki po krizi že več let gospodarsko raste, arhitektura temu vzponu sledi s precejšnjim zamikom od treh do petih let.

Sorodna novica Inventura: krč med potencialom in podrejenostjo arhitekture

Dobra zastopanost mladih arhitektov
Tudi letos je s svojimi projekti zastopanih veliko mladih arhitektov, porast njihovega števila pa so sicer opazili že na prejšnji razstavi. To po eni strani pomeni, da mladi arhitekti dobivajo priložnosti za svoja prva dela, gre sicer večinoma za oblikovanje interierja, med njimi pa je tudi kakšna enodružinska hiša, in po drugi, da je članstvo v društvu vitalno in da dobivajo nove mlade člane.

Na 9. razstavi Arhitektura ‒ inventura, tokrat z oznako 2016‒2018, predstavljeni projekti segajo od urbanističnega načrtovanja do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projektov grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanja o arhitekturi.

Razstavljena dela ne pokrivajo le širšega območja Ljubljane, saj člani DAL-a snujejo projekte po vsej državi in v tujini. Poleg članov DAL-a se, kot običajno, razstavi pridružuje izbor vabljenih članov drugih društev v državi ter vabljeni arhitekti iz Vojvodine. Predstavljena so tudi najboljša študentska dela Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.

Po besedah oblikovalke kataloga Nene Gabrovec je predstavljena produkcija, glede na to, da ima arhitektura na Slovenskem še vedno zelo zapostavljeno mesto v polju splošne misli o kulturi, precej obsežna. Opozorila je, da se v medijih, kadar se piše o arhitekturi, običajno omenja le investitorja, imen arhitektov pa ne, zato si morajo arhitekti sami prizadevati za razstave in objave o svojem delu. Katalog je po njenih besedah letos zelo obsežen, morda celo najdebelejši od vseh let, kar soustvarjajo razstavo skupaj s Cankarjevim domom.

Sonja Miculinić, ki je poskrbela za postavitev razstave, je spomnila, da je bila ta prva leta na ogled v spodnjem preddverju CD-ja. Z leti se je njen obseg povečal, povečala pa ste se tudi kakovost predstavljenih projektov in samega podajanja, tako da danes razstava predstavlja presek kakovosti sodobne arhitekture.

Marinka Škrilec Lukač, ki skrbi za organizacijo razstave, je izrazila veselje, da se prijavljajo mladi arhitekti, da, kot je povedala, "sami čutijo, da je to zanje pomembna razstava". Pravi, da ima razstava prihodnost, saj po eni stani arhitektom omogoči, da predstavijo svoje delo, po drugi pa občinstvo seznanja z aktualnim dogajanjem na polju arhitekture v Sloveniji.

Razstava bo odprta do 25. marca.