Listino s pečatom, ki nosi datum 20. oktober 1164, bodo na ogled postavili danes v okviru slavnostne akademije ob 850-letnici prve omembe Maribora in bo razstavljena v preddverju Slovenskega narodnega gledališča Maribor do sredine novembra.

Listino, ki je najstarejši ohranjen zapis imena gradu na Piramidi (Castrum Marchburch) kot središča Podravske marke, sicer hranijo v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju. Z njo je štajerski mejni grof Otokar III. z ženo Kunigundo podelil šentpavelskemu samostanu posesti v Labotski dolini, ki jih je imel njegov vazal Griuke v vaseh Edling, Hoefern in Kieberg. Opat Pilgrim je dal Otokarju v povračilo užitek od svojih posesti v Kamnici, Melju in na Polskavi ter mu kot jamstvo izročil dve kmetiji pod mariborskim gradom.
Ime mesta prvič zapisano 90 let po imenu gradu na Piramidi
Trdnjava oziroma grad je bil postavljen v mejni grofiji frankovske države zato, da bi nadzorovali vhod v Dravsko dolino pred madžarskimi vpadi. Mejni grof Bernard Spanheimski se je sicer že leta 1124 imenoval Mariborski, kot mesto pa je bilo naselje prvič omenjeno leta 1254 (civitas Marpurg).
Slavnostna akademija ob 850-letnici
20. oktober, dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v pisni listini, je praznik Mestne občine Maribor. Ob 850-letnici bo danes zvečer v dvorani SNG Maribor potekala slavnostna akademija, na kateri bo slavnostni govornik župan Andrej Fištravec. Ob tej priložnosti bodo podelili občinska priznanja in nagrade, med drugim tudi naziv častni občan Maribora.
Carmina Slovenica z glasbo Daniela Lagkhnerja
Carmina Slovenica bo nastopila z glasbo Daniela Lagkhnerja (po 1550 do 1607), ki je s svojimi deli prispeval h glasbenemu repertoarju reformacije na Nižjem Avstrijskem. Zbirka Flores Jessaei (1606), iz katere je izbran program, je bila natisnjena 1606 v Nürnbergu, na njeni naslovnici pa se avtor opredeljuje kot glasbenik barona Losensteina in ne pozabi navesti, da je iz Maribora na Štajerskem.
Slavnostna akademija predstavlja vrhunec celoletnih dogodkov ob 850-letnici prve omembe Maribora. Prihodnji konec tedna bodo sledili še dan odprtih vrat v mariborskih muzejih in arhivu ter večerno spuščanje lučk po Dravi.
Letos je mariborska občina v sodelovanju založnikom Primožem Premzlom in Pokrajinskim arhivom Maribor izdala tudi faksimile listine. Reproducirana je v naravni velikosti na umetniškem kartonu. Na hrbtni strani so besedila v slovenščini, nemščini in angleščini, ki na kratko predstavijo vsebine listine ter orišejo zgodovinski razvoj Maribora v 12. in 13. stoletju, do prve omembe Maribora kot mesta.

O griču, na katerem se je začela pisati zgodovina Maribora
Dan pred slavnostno akademijo ob obletnici prve pisne omembe mesta so predstavili tudi knjigo o Piramidi, "griču, na katerem se je začela pisati zgodovina Maribora". V delu so zbrana doslej znana dejstva o griču in gradu na njem, po katerem je Maribor dobil ime.

Mariborska občina si zadnja leta prizadeva, da bi prebivalci in obiskovalci mesta pobližje spoznali ta 386 metrov visok grič, ki se porasel z vinogradom vzpenja nad Mestnim parkom. V ta okvir spada tudi pričujoča knjiga, ki jo je prav tako uredil Primož Premzl. Na Piramidi - tako ime je grič dobil šele v drugi polovici 19. stoletja - je bil sredi 12. stoletja zgrajen grad, ki se ga prvič omenja v listini iz leta 1164. Pod gričem je zatem začelo nastajati naselje, leta 1254 prvič omenjeno kot mesto. Grad so leta 1784 porušili, ruševine pa porabili za prezidavo gradu Betnava, treh viničarij in terasiranje vinogradov na griču. Iz zadnjih ostankov so na vrhu griča zgradili piramido. Ta je stala vse do leta 1820, ko je vanjo udarila strela. Že naslednje leto so jo nadomestili z Marijino kapelo, ki stoji še danes. Premzl spomni, da je zanimivo, da so grič poimenovali Piramida šele 50 let po tem, ko je bila piramida že porušena.
Knjiga je poklon Mariboru ob letošnji 850-letnici prve omembe gradu na Piramidi, po katerem je mesto dobilo ime. Ob tej priložnosti so v Pokrajinskem arhivu Maribor tudi izdali nov zvezek gradiva za zgodovino Maribora, ki jih objavljajo vsako leto od leta 1975. Tokratni zvezek med drugim vsebuje prevod listine Otokarja III. iz leta 1164, ki ga je pripravil Aleš Maver.

Vrhunec praznovanja 850-letnice Maribora bo torkova slavnostna akademija v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, kjer bodo razstavili izvirno listino iz leta 1164, v kateri je prvič omenjen grad na Piramidi, po katerem je mesto dobilo ime. Izvirnik, ki ga hranijo v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju, v Maribor prihaja prvič od svojega nastanka in bo na ogled do sredine novembra.