Informativni dan je bil namenjen predstavnikom mest, ki se zanimajo za naziv. Zbrane je v uvodu nagovoril minister za kulturo Zoran Poznič, ki je med drugim opozoril na pomen, da v prihajajočem EPK-ju prepoznamo skupno željo po povezovanju, ki "v današnjem evropskem trenutku še kako kaže pozitivno usmerjenost za naprej". Da smo del širše družine evropskih narodov in da stremimo k istemu cilju, je po njegovih besedah še kako pomembno. Seveda pa znotraj iskanja skupnih poti ne smemo pozabiti na našo raznolikost in na vse tisto, kar nas osmišlja kot del velike družine, je povedal minister in dodal, da je ravno na polju kulture možnost povezovanja izjemno velika.
Sekretar v kabinetu ministra Igor Teršar, ki je predstavil razpis za EPK 2025, je povedal, da je organ upravljanja, pristojen za izbirni postopek, ministrstvo za kulturo. Razpis je bil objavljen 22. februarja. Mesta morajo namero o vložitvi prijave poslati najpozneje do 30. novembra, pravilno izpolnjene razpisne obrazce pa do konca leta.
Po Teršarjevih besedah obsega fazo predizbora in izbora. Prva, v kateri bo strokovni svet, sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov, izbral mesta, ki bodo prišla v ožji izbor, bo predvidoma potekala v februarju 2020. Druga naj bi bila končana do konca leta 2020. Tedaj bo strokovni svet izbral mesto, ki bo v letu 2025 nosilo laskavi naziv, ter priporočil, da se nagrada Meline Mercouri, ki je vredna 1,5 milijona evrov, podeli temu mestu.
Od leta 2012 se je glede izbora marsikaj spremenilo
Sylvain Pasqua je predstavil samo pobudo EPK-ja. Kot je dejal, je EPK zelo fleksibilna evropska pobuda. Potencialne prijavitelje je pozval, naj sledijo kriterijem EPK-ja, vendar pa naj v svojih kandidaturah zapišejo predvsem tisto, kar je relevantno zanje oziroma za njihovo mesto. Opozoril je tudi, da se je od leta 2012, ko je naziv EPK-ja nosil Maribor, glede izbora marsikaj spremenilo.
Kaj je EPK, Pasqua ne zna natančno povedati, se pa "zgodba spreminja od mesta do mesta, iz leta v leto". Pred oblikovanjem prijave si morajo potencialni prijavitelji po njegovih besedah zastaviti nekaj pomembnih vprašanj, med drugim o zmogljivosti mesta za izvedbo celoletnega nabora dogodkov na področju kulture, razpoložljivosti ustrezne infrastrukture in ustreznem proračunu na mestni ravni. In pa seveda, ali želi mesto okrepiti oziroma vzpostaviti povezave z drugimi državami EU-ja; slednje je, kot je poudaril, izjemnega pomena.
Kako naprej, če ostaneš brez naziva?
Kot pravi, je pomembno tudi povezovanje s prebivalci in vsemi deležniki na področju kulture, ki morajo prek delavnic in pogovorov dobiti priložnost, da izrazijo svoje želje glede EPK-ja. Ker pa gre pri potegovanju za naziv vendarle za tekmovanje, je po Pasquajevih besedah tudi dobro, če mesta vedo, kaj bodo storila, če ne bodo izbrana za nosilca laskavega naziva.
Direktor Inside Track in član vodstva EPK-ja Liverpool 2008 Neil Peterson je predstavil primer Liverpoola, direktorica EPK-ja Reka 2020 Emina Višnić pa je spregovorila o primeru Reke. Temu je sledila razprava.
Ob slovenskem bo v letu 2025 nosilec naziva še nemško mesto
Interes za kandidaturo za EPK 2025 so sicer izrazili v Ljubljani, Kranju, na Ptuju in v Novi Gorici skupaj z Gorico, v igri je tudi Lendava. V letu 2025 se bo ob slovenskem mestu naziv EPK-ja dodelil še enemu mestu v Nemčiji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje