Skratka, Annie in Jay prav v ničemer ne odstopata od zahtevanega ameriškega povprečja višjega srednjega razreda … vse dokler se neke noči ne odločita za oživitev svojega napol mrtvega spolnega življenja tako, da svoje posteljne vragolije – pri katerih si dobesedno pomagata s priročnikom – posnameta na kamero, nato pa kar triurni vroči posnetek namesto v koš po pomoti pošljeta svojim znancem pa tudi nekaterim neznancem. Seveda je treba takoj poskrbeti, da posnetek izgine, in pred zakoncema je nova vroča noč, v kateri poskušata rešiti, kar se pač rešiti da.
Zakaj se Annie in Jay tega lotita tako, kot se, je povsem nerazumljivo – namesto da bi takoj umaknila posnetek s strežnika ali na pomoč poklicala strokovnjaka, se poskušata fizično dokopati do vseh iPadov, na katere je bil posnetek poslan –, ampak verjetno se je ustvarjalcem zdelo nadvse posrečeno, da dva zgledna zakonca sredi noči letata po hišah svojih znancev in z neumnimi osnovnošolskimi triki poskušata ubraniti svojo čast s krajo tabličnih računalnikov. Po pravici povedati, kaj se je zgodilo, bi bila očitno večja sramota kot absolutno predolga in zelo neposrečena borba z nemškim ovčarjem v slogu slabih kriminalnih komedij izpred dveh desetletij, da o skakanju z balkona med šolsko proslavo sploh ne govorimo. Enako nelogičen kot zaplet je seveda tudi razplet filma. Ob popolni odsotnosti vsakega humorja, ki ni omejen le na prepogosto uporabljeno 'besedo na F' in vse njene izpeljanke, je edina pozitivna plat filma nekajkrat dobro vidna zadnja plat še vedno osupljivo lepe Cameron Diaz, ki zasenči celo njen nalezljivi nasmeh.

Zdi se, da je režiser Jake Kasdan, ki je z Diazovo in Jasonom Seglom že pred leti sodeloval pri enako neposrečeni Hudi učiteljici, z Vročimi posnetki poskušal najti mejo med šokiranjem občinstva z dejstvom, da povsem zgleden zakonski par kdaj pa kdaj seksa celo s prižganimi lučmi, in situacijsko komedijo, ki lahko iz tega nastane. Toda to se mu ni najbolje posrečilo. A resnično skrb vzbujajoča je izjava producenta, češ da so gledalci bistri in da jih ne sme podcenjevati … Kaj bi šele nastalo, če bi jih?

Gaja Pöschl, iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija, Radiu ARS.