Fantazijska uspešnica, nastala po knjižni predlogi Georgea R. R. Martina Pesem ledu in ognja, ima tudi pri nas številne oboževalce, za kar je zaslužen tudi Boštjan Gorenc – Pižama, ki je prevedel večino od več tisoč strani te sicer v knjigi še nedokončane zgodbe. Kljub številnim kritikam oboževalcev je sam z zadnjo epizodo serije zadovoljen: "Po nizkih pričakovanjih, ki jih je postavil predzadnji del, me je včerajšnji relativno navdušil. Seveda je nekaj nedoslednosti, v glavnem pa sem odšel s pozitivnimi občutki, ko se je odvrtela zaključna špica." Pižama verjame, da bo tudi Martin vendarle dokončal obe manjkajoči knjigi v zbirki Pesem ledu in ognja, ki se je s serijo razšla že v prejšnjih sezonah. "Mislim, da se bodo nekatere točke končale enako kot v seriji, samo poti bodo malce bolj logične." Obe knjigi namerava tudi prevesti.

Pri Martinu živi pisan nabor likov, ki se gibljejo po vseh odtenkih moralne sivine
Dejstvo, da so zgodbo za svojo vzele tudi množice, ki fantazijskega žanra sploh ne marajo, Boštjan Gorenc pripisuje avtentičnosti likov: "V njegovih knjigah ni zelo klišejskih poti, kakršne so še pred njim tudi konec 90. let še prisotne v fantazijski literaturi. Nimamo likov, ki bi bili izrazito pozitivni ali negativni, ampak glede na odnose z drugimi prehajajo ves ta spekter moralnosti. Obenem njegov način pisanja zelo pritegne. V knjigah spremljamo zgodbe skozi videnja posameznih likov, zato je tudi zanimivo, da jih nekateri vidijo kot pozitivne, drugi pa kot negativne. Serija pa se je znašla v času, ko so prišli denar in tehnične zmožnosti, da se tudi na televiziji naredi spektakel."

Igra prestolov opominja, da so vojne brutalne, da posiljujejo tudi "tvoji" vojaki
Medtem ko se po svetu povečuje število otrok z imeni junakov iz serije, predavanja na temo Igre prestolov v ZDA ponujajo celo nekatere univerze. Ena takšnih je ameriška univerza Northern Illinois, kjer že 30 let poučuje Jeffrey Chown. Ta ocenjuje, da gre dobršen del popularnosti serije tudi na račun nazornih prikazov spolnosti, posilstev, vojn. "Pisatelj George R. R. Martin in Igra prestolov sta nam naredila uslugo. Opomnila sta nas, da ko imamo vojno, imamo tudi posilstva. Taka vrsta nasilja gre pač zraven. Bil sem presenečen nad predzadnjo epizodo, v kateri so nekateri liki, potem ko so drugi začeli zapuščati Kraljevi pristanek, posilili tamkajšnje prebivalke. Čeprav smo torej zgroženi nad potezo Dany, da je požgala celo mesto, imamo tu vojake – sicer na strani, za katero navijamo – ki posilijo nedolžne civilistke. V neki točki Jon Sneg enega svojih vojakov celo ustavi tako, da ga zabode. Opomni te, da tu ni tako kot v Gospodarju prstanov, kjer je vse benigno, ampak da je vojna brutalna, še posebej do žensk. Če pogledate, kaj se dogaja na ozemljih, kot so Bližnji vzhod, Etiopija, Jemen … Takšne težave se pojavljajo po svetu. Bolj ko naredimo vojno 'čisto' v tej fikcijski reprezentaciji, bolj pozabimo, kako resnično grda je vojna. Mislim, da je Igra prestolov učinkovita s tega stališča."

O Igri prestolov, kulturi pretočnih vsebin, Jackieju Chanu in "novi veliki stvari" pa na spodnji povezavi z gosti: z avtorjem podkasta Glave Anžetom Tomičem, s filmskim kritikom Igorjem Harbom ter s filozofom in novinarjem Simonom Habjanom.