Leta 1919 rojeni ameriški pisatelj J. D. Salinger se je v zgodovino zapisal z enim samim romanom, ki pa je doživel astronomski uspeh. Knjiga (Catcher in the Rye), ki je izšla leta 1951, velja za klasiko o iskanju smisla v nesmiselnem svetu in o izgubljenem snu o veliki Ameriki. Roman je v slovenščino prevedel Boris Jukić.

Ustvarjanje daleč od oči javnosti
Pisatelj, ki je bil poznan po zelo strogem varovanju svoje zasebnosti, se je že na začetku 50. let preteklega stoletja popolnoma umaknil iz javnosti. Zadnji intervju je dal leta 1980, približno pol leta pred smrtjo v letu 2010 pa se je znova pojavil v javnosti zgolj z napovedjo tožbe proti pisatelju, ki naj bi v svojem delu uporabil lik iz njegove knjige.

Sicer je poleg Varuha v rži leta 1961 objavil še roman Franny and Zooey ter z leti skupno 13 kratkih zgodb. Po letu 1965, ko je izšla zgodba Hapworth 16, 1924, ni objavil ničesar več. Devet let po njenem izidu je razkril, da piše vsak dan, pa tudi njegovi družinski člani so pozneje pripovedovali, da je pisal še globoko v starost. "V tem, da ne izdajaš, je čudovit mir," je bila njegova filozofija. "Izdajanje je grozljiv vdor v mojo zasebnost. Rad pišem. Živim, da pišem. A pišem samo zase in za lasten užitek."

Zavajajoča napoved v biografiji
Leta 2013 objavljena in kar 700 strani obsegajoča biografija ‒ "temeljno delo o eni najbolj ljubljenih in enigmatičnih osebnosti 20. stoletja" ‒, je sicer najavila, da naj bi v letu 2020 posthumno izšlo pet Salingerjevih knjig. Vendar uradno društvo, ki skrbi za pisateljevo dediščino, ni sodelovalo niti pri nastanku te biografije, ob tem pa so njegovi člani med procesom njenega nastajanja bili kritični do novih raziskav. Sicer pa so v biografiji zbrani stari intervjuji in citati znanih osebnosti, na katere je Salingerjevo delo naredilo vtis.

Pisateljev sin je te dni za tuje medije potrdil, da bo v prihodnosti izšlo več del njegovega očeta, vendar lahko na njihovo objavo čakamo še nekaj let. Hkrati pa je navedbe iz biografije označil za popolno neumnost in glede očetovega dela dodal: "Bil je nekdo, ki je pisal 50 let, ne da bi objavil kar koli, zato gre za veliko količino gradiva."

Kot je še povedal, ga je oče prosil, naj v celoti uredi vse gradivo, pri čemer se je seveda zavedal, da bo trajalo dolgo. "Ko bo končano, ga bomo delili," je še povedal Matt Salinger, ki upa, da bo objava mogoča v manj kot desetih letih. Leta 1960 rojeni pisateljev sin je dejaven kot igralec, najbolj znan po vlogi v filmu Captain America iz leta 1990.

Prek zapuščine v dialogu z očetom
Po besedah Matta Salingerja je bilo zelo ganljivo brati očetovo zapuščino. Na ta način je lahko ostal tako rekoč v dialogu z očetom. "Številnim prijateljem moje starosti starši umirajo ali pa so umrli, in so s tem preprosto odšli, razumete? Moj oče pa ni odšel, zame ni umrl," je še dejal.

J. D. Salinger bi na letošnjega novega leta dan napolnil okroglih 100 let, njegov roman Varuh v rži pa se še zmeraj na letni ravni proda v več kot 250 tisoč izvodih.