Festival, ki so ga odprli v prostorih Univerzitetne knjižnice Maribor, se je v štajerski prestolnici začel le nekaj dni pred začetkom festivala v Ljubljani in natanko teden dni pred svetovnim dnevom knjige. Gre torej za dan, namenjen promociji branja, založništva in zaščiti intelektualne lastnine in avtorskih pravic, čemur se posveča tudi vsakoletni festival.
V počastitev 23. aprila, ko se bodo v Mariboru slovenski dnevi knjige poslovili, bodo tako kot v številnih drugih slovenskih krajih tudi v Mariboru pripravili prireditve in dejavnosti, posvečene knjigi, literaturi, bralcem in literarnim ustvarjalcem. V tednu dni se bo v Mariboru zvrstilo več kot 60 dogodkov, namenjenih razvoju bralne kulture v mestu. Ti bodo pod geslom Ko te napiše knjiga potekali od jutra do poznih večernih ur, in sicer na trgih in v prireditvenih prostorih mesta Maribor. Pri tem bodo sodelovale številne druge sodelujoče organizacije, ki so tako ali drugače povezane z literaturo in knjigo.
250 ustvarjalcev, povezanih z literaturo in humorjem
Osrednja tema festivala, ki bo pod svoje okrilje zbral okrog 250 literatov, glasbenikov, ilustratorjev in drugih avtorjev, je Literatura in humor. V Mladinskem kulturnem centru, ki je nosilec in koordinator festivala, ugotavljajo, da je humor v slovenski literaturi zelo deficitaren, saj, denimo, humoresk kot literarne zvrsti skoraj nihče več ne piše, čeprav menijo, da je prav humorna literatura lahko zanimiva tudi širšemu bralnemu občinstvu in je zato lahko zelo primerno orodje razvijanja bralne kulture. Osrednja tema jih je vodila pri pripravljanju programa - od izbora gostujočih avtorjev, knjižne razstave, pravljične ure za otroke, večera humoresk, satire in aforizmov.
"S humorjem bi marsikatero težavo hitreje prebrodili"
Da Slovencem humorja kronično primanjkuje, meni tudi predsednik države Danilo Türk. "Posebej v sedanjih težkih časih bi s pomočjo humorja lahko marsikatero težavo hitreje in bolje prebrodili," je povedal na odprtju. Ravno zato se mu zdi letošnje vodilo festivala dobro izbrano. "Ni vse, kar je povezano s knjigo, smrtno resno," je dejal in dodal, da je na Štajerskem humor pravzaprav doma. Do knjig je po njegovih besedah treba ohraniti primerno sproščen odnos, ne pa da jo spremenimo v religiozni objekt.
Na odprtju je nastopil tudi letošnji nagrajenec Prešernovega sklada Andrej Rozman - Roza, ki je do srca nasmejal občinstvo z različnimi "abstinenčnimi" izvedbami slovenske himne in sodobno priredbo Hlapca Jerneja in njegove pravice. Kot je dejal, so slovenske knjige obsojene na premajhen trg, zato bi jim morala biti izkazana večja solidarnost. Svečanost so pospremili z razstavo slovenskih aforistov avtorja Boruta Gombača, ilustracij Zvonka Čoha in karikatur Boža Kosa. Osrednji gost dogodkov v Mariborski knjižnici, ki na festivalu sodeluje že vrsto let, bo mariborski humorist Tone Partljič, gostili pa bodo tudi pisateljico Janjo Vidmar, redne ure pravljic in razstavo ilustracij Kiki Omerzel. Poseben dan bo namenjen elektronskim in zvočnim knjigam, ki v Sloveniji še niso doživele pravega razcveta, medtem ko v svetu izdajanje in prodaja elektronskih in avdioknjig narašča.
Čas za vzajemno prijateljstvo
"Knjigam je vseeno, kdo jih bere. Zanje so vsi bralci enakovredni: tisti, ki berejo in nič ne vidijo, tisti, ki od njih kaj odnesejo, tisti, ki so jih o prebranem polna usta in tisti, ki o vsem molčijo. Knjige so domovanje intimne dvojine: najprej pisatelja in rokopisa in na koncu knjige in bralca ..." je ob Slovenskih dnevih knjige zapisal Milan Jesih, ki ob tej priložnosti še poziva, naj bodo dnevi, ko nas bodo knjige še posebej spremljale na vsakem koraku, dnevi našega vzajemnega prijateljstva.