SKY Castle je zgodba, ki prepleta usode več ambicioznih družin, ki skušajo svoje otroke spraviti na najprestižnejše univerze in nato do najuglednejših služb. Uspeh ima včasih visoko ceno: pod preprogo občasno pometejo prevare, samomore in celo umor.

Naslov serije aludira na (fiktivno) petično stanovanjsko skupnost v predmestju Seula, kjer protagonisti prebivajo, obenem pa je tudi akronim treh najuglednejših univerz v Južni Koreji: Seoul National University, Korea University in Yonsei University.

SKY Castle je najbolj gledana serija, kar jih je kaka korejska kabelska televizija kdaj prenašala, ogromno oboževalcev pa ima tudi na Kitajskem. Zdaj, ko se je na malih zaslonih že odvrtel tudi zadnji del, so se pokazali tudi indici, da so nekateri Korejci dejansko posvojili skrajne metode, ki jih je serija v resnici skušala kritizirati.

Za kar osemkrat je na primer poskočila prodaja "kocke za študij" (ang. studycube), lesene omare, ki meri manj kot kvadraten meter in je narejena za študente, ki bi si radi ustvarili miren ambient za delo. Kocko, ki stane dobrih dva tisoč dolarjev, je uporabljal eden izmed likov v seriji.

"Kocko za študij sem videla na SKY Castle in si jo kupila, da bi imela primerno delovno okolje," je za agencijo Reuters pojasnila 16-letna Lee Do-gyeong, ki poskuša priti na enega najzahtevnejših programov študija medicine.

Prav tako je naraslo povpraševanje po specializiranih inštruktorjih, ki naj bi pomagali pri vpisu na univerzo. V seriji so namreč lahko videli univerzitetno komisijo, ki ni bila pozorna samo na ocene kandidatov, ampak tudi na njihovo zasebno življenje, od tega, s kom se družijo, do tega, koliko spijo.

Hoteli so opozoriti na pasti visokih ambicij
Vse to je seveda v diametralnem nasprotju s tem, kar so s SKY Castle hoteli doseči, poudarja producentka Kim Ji-youn. "Novice o poplavi naročil na študijske kocke in lovu na "študijske koordinatorje" so točno to, čemur smo se najbolj hoteli izogniti. Scenaristka, ki je tudi sama prestala postopek vpisa svojega otroka na univerzo, je hotela ljudi ozavestiti o noriji okrog izobrazbe."

Kocke za študij so bile kontroverzne že, ko so se pred sedmimi leti prvič pojavile na trgu. Zdaj, ko jih je nadaljevanka vrnila v modo, Korejci znova odpirajo debato o pritiskih, ki so povezani z idealom visoke izobrazbe. Prej omenjena Lee Do-gyeong pravi, da se veseli zvočne izolacije, priznava pa, da bi bilo siljenje otrok v tako napravo "enako kot skrinja za riž". S tem ima v mislih znano korejsko pripoved o princu iz 18. stoletja, ki so ga zaprli v skrinjo za riž in ga tam pustili umreti.

Choi Ki-ju, predsednik podjetja EMOK, ki te kocke izdeluje, poudarja, da priprava preprosto pomaga ustvariti okolje brez motenj. Ena izmed njihovih strank je izkušnjo menda primerjala z "branjem na straniščni školjki". "Mar ni to preprosto res? Kadar beremo na stranišču, smo bolj zbrani," pravi Choi.

"Izobrazbena vročica"
Vzdušje tekmovalnosti se je samo še zaostrilo v zadnjih letih, ko trg dela doživlja eno hujših kriz v zadnjem času. V letu 2018 je Koreja ustvarila 97 tisoč služb, kar je ena tretjina številke iz leta 2017 in najnižja številka po letu 2009. "Ker je služb manj, se tekmovalnost zanje začenja kazati že v procesu priprav na univerzo," opaža ekonomist Kim Jung-woo. "Pretirana 'izobrazbena vročica' je posledica prepričanja, da lahko službo dobiš le, če si končal univerzo."

Pouk v srednji šoli povprečno traja od devetih zjutraj do petih popoldne. Številni otroci še po koncu pouka več ur ostanejo v šoli in se učijo samostojno. Nekateri plačujejo ure na zasebnih šolah, ki se imenujejo hagwon, tudi ob koncih tedna in praznikih.

23 odstotkov študentov je potrdilo, da študiju namenijo več kot 60 ur tedensko, kar je še enkrat več, kot je tako obremenjenih učencev drugod po svetu. Kar tri četrtine študentov napovedujejo, da bodo zaključili univerzitetno izobrazbo.

Žalostna statistika
Pritiski šole in zaskrbljenost zaradi iskanja službe so tudi eden od večjih razlogov za visok odstotek samomorov med korejskimi mladimi. 31 odstotkov vseh smrti otrok, starih od 10 do 19 let, je samomorov. To je tudi glavni razlog za smrt v tej starostni skupini. Ena izmed študij je pokazala, da je kar 40 odstotkov od tistih srednješolcev, ki jih šola skrbi, že kdaj občutilo samomorilske misli.

Ministrstvo za šolstvo je januarja najavilo novo iniciativo: dejavneje bodo podprli zaposlovanje srednješolskih maturantov. Po oceni strokovnjakov je ravno percepcija univerzitetne izobrazbe kot edine poti do uspeha ustvarila pretirano tekmovalnost in razcvet zasebnega šolstva. Do leta 2022 bi radi dosegli 60-odstotno zaposlitev maturantov poklicnih šol.