Najpomembnejše priznanje so tako letos dobili novinarka in nekdanja direktorica Televizije Ljerka Bizilj, dolgoletni voditelj Odmevov Slavko Bobovnik in glasbena urednica Irma Rauh.

Doktorica Ljerka Bizilj je svoje življenje posvetila slovenski radioteleviziji. Daljše reportaže, dokumentarne oddaje, različni scenariji ‒ najdlje v informativnem programu. Nekdanja direktorica Televizije Slovenija in ustanoviteljica tretjega programa danes opozarja, da je v Sloveniji dva milijona ljudi, ki javno televizijo potrebujejo. "Nujno je treba korigirati sistem javnega sektorja. V sistemu, kjer dobrega ne moreš nagraditi, slabega ne moreš sankcionirati, to pomeni razpad nacionalke in tudi razpad države. Upam, da se bo politika tega lotila ‒ nacionalko potrebujemo," verjame Ljerka Bizilj.

Slavko Bobovnik je kot dopisnik s Koroškega ob razpadu Jugoslavije poročal s Kosova in Hrvaške. V letih, ki so sledila, je za javno televizijo ustvaril več dokumentarnih oddaj. Vodil je več kot 3 tisoč Dnevnikov in Odmevov, pa tudi številnih drugih predvolilnih, humanitarnih in drugih oddaj. Spomine na 40 let dela povzema takole: "Najbolj sem jokal ‒ čeprav se za "desca" ne spodobi ‒ ko sem spremljal begunce iz Dalmacije, najbolj vesel pa sem bil, ko so prvič igrali našo himno na olimpijskih igrah."

Glasbena urednica na Radiu Slovenija Irma Rauh je ustvarila mnogo oddaj, kot so Najlepša viža, Pod lipo domačo, njena najljubša oddaja ‒ ki jo je pripravljala 35 let ‒ pa je Četrtkov večer domačih pesmi in napevov z izjemno dobrim odzivom poslušalcev. "Glasba je pravzaprav velik izziv v radijskem programu in jo je treba uvrščati v sozvočju z vsemi govornimi prispevki in informativnimi oddajami," se zaveda nagrajenka.

Radiotelevizija je podelila še 25 drugih priznanj in eno posthumno ‒ Saši Paukoviću, novinarju in uredniku, ki je pot začel v Informativnem, končal pa v Verskem programu: Duhovni utrip, dokumentarni filmi, pogovorne oddaje. Širil je religijsko pluralnost, zato je njegovo delo neprecenljivo.