Cerkev sv. Cirila in Metoda arhitekta Momirja Korunovića je edini značilen primer pravoslavne arhitekture med obema svetovnima vojnama pri nas in tako tudi predstavlja pomemben kulturni spomenik v kontekstu razvijanja vrednot multikulturnosti. To vlogo sicer izpolnjuje tudi sama pravoslavna cerkev kot skupnost, ki obenem predstavlja tudi versko pluralnost Ljubljane. O predlogu za razglasitev cerkve sv. Cirila in Metoda za kulturni spomenik lokalnega pomena bo ljubljanski mestni svet odločal v ponedeljek, 29. marca.
Po vzoru srednjeveških petkupolnih cerkva
Gradnja cerkve sv. Cirila in Metoda je sledila ustanovitvi srbske Pravoslavne cerkve v Ljubljani leta 1921. Posebna potrditev te skupnosti se je zgodila leta 1927, ko se je slavnostne seje cerkvenega odbora ljubljanske Pravoslavne cerkve udeležil srbski patriarh Dimitrije. Ob naslednjem obisku tega vrhovnega cerkvenega dostojanstvenika - tokrat je funkcijo že imel patriarh Varnava - so posvetitili temelje nove cerkve. To je bilo leta 1932. Tega leta je načrte za cerkev predložil Momir Korunović, ki je pri snovanju cerkve sledil vzorom srednjeveških srbskih petkupolnih cerkva na osnovi grškega križa. Z ljubljansko cerkvijo pa je Korunović tudi ustvaril tudi nov tip svetišča skladnih proporcev in strogega, skoraj samostanskega videza.
Največja galerija fresk v tem delu Evrope
V umetnostnem pogledu pomembnejše od same zunanjosti cerkve so poslikave notranjosti. Paroh srbske Pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković je tako povedal: "V Ljubljani je največja galerija fresk v tem delu Evrope, razen samostanov v Srbiji, Makedoniji in Grčiji." 2.000 kvadratnih metrov fresk je delo slikarja Dragomirja Jašovića, nastajale pa so šele med letoma 1986 in 1994. Zanimivo je, da tudi še ob dokončanju fresk ljubljanska cerkev ni bila posvečena. Posvetitev se je zgodila šele leta 2005, saj pred tem cerkev še ni bila dokončana.
Posebna umetnina je tudi ikonostas iz rezbarske delavnice bratov Nestorja in Lazarja Aleksijevića iz Makedonije (1939-40), ki ga zapolnjujejo ikone Mirka Šubica iz leta 1940. Ikonostas je pravzaprav v pravoslavni liturgiji osrednji del cerkve. Ločuje cerkveno ladjo od najbolj svetega prostora, kamor sme vstopati le duhovščina. Ta skritost svetišča, ki se odkrije le med vstopanjem in izstopanjem duhovnika skozi osrednja vrata v ikonostasu, imenovana tudi lepa vrata, je eden tistih momentov, ki pravoslavnemu obredju dodaja nekoliko več vzvišenosti. Sveto ostaja skrito in simbol vseživljenjskega prizadevanja za izboljševanje nas samih.
Tudi varovanje parka ob cerkvi
Varstveni režim ljubljanske cerkve sv. Cirila in Metoda določa ohranjanje in redno vzdrževanje avtentične podobe spomenika, del katerega je tudi parkovno območje okoli cerkve. Tako bo na področju cerkve veljala prepoved vseh potencialno destruktivnih posegov, vključno z novo podzemno infrastrukturo. Varstveni režim pa določa tudi varovanje spomenika Primoža Trubarja ter parkovne zasnove z rondojem jesenov za cerkvijo, z razraslimi krilatimi oreškarji, zelenicami in peščenimi potmi.