Na Univerzi v Ljubljani se zavedajo svojega jezikovnega poslanstva. Foto: BoBo
Na Univerzi v Ljubljani se zavedajo svojega jezikovnega poslanstva. Foto: BoBo

V času, ko je internacionalizacija ne le želja, ampak potreba, je še pomembneje, da se zavedamo vseh razsežnosti tega procesa in ga ne osredinimo zgolj na vprašanje, ali tujim študentom ponuditi predavanja tudi v tujem jeziku, marveč razmišljamo tudi o tem, kako spodbuditi razvoj slovenščine v akademskem okolju.

Simona Kranjc

Delovno skupino, ki bo oblikovala jezikovno strategijo in bo ustrezala univerzi kot celoti, sestavlja 11 strokovnjakov z različnih področij dela. Med njimi so predstavniki različnih članic Univerze v Ljubljani, in sicer Biotehniške fakultete, Fakultete za družbene vede, Filozofske fakultete ter Fakultete za matematiko in fiziko ter rektorata, študentov in Instituta Jožef Stefan, so sporočili z Univerze v Ljubljani.

Več članov komisije je že imelo vidno vlogo v razpravah o slovenskem jeziku v preteklosti. Med njimi sta tudi vodja delovne skupine Rektorske konference RS za jezik Simona Kranjc in soavtor monografije o rabi jezika v visokem šolstvu Marko Stabej. Oba sta tudi redna profesorja na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Jezikovno poslanstvo univerze
"V času, ko je internacionalizacija ne le želja, ampak potreba, je še pomembneje, da se zavedamo vseh razsežnosti tega procesa in ga ne osredinimo zgolj na vprašanje, ali tujim študentom ponuditi predavanja tudi v tujem jeziku, marveč razmišljamo tudi o tem, kako spodbuditi razvoj slovenščine v akademskem okolju," je ob potrditvi sklepa izjavila Kranjčeva.

Šlo bo za dokument, v katerem bo univerza opredelila svoje jezikovno poslanstvo glede nadaljnjega razvijanja slovenščine in zagotavljanja kakovosti pedagoške ter znanstvene komunikacije v državnem in mednarodnem okviru, pa je poudaril Stabej. Strategija bo uspešna le, če bo postala živi vir jezikovne ozaveščenosti v univerzitetnem in širšem okolju, je dodal.

Z ustanovitvijo skupine so po njihovih besedah na Univerzi v Ljubljani pokazali, da se zavedajo svoje vloge v procesu jezikovnega načrtovanja in da jo želijo odgovorno opraviti. Strategija bo zapolnila prazen prostor v univerzitetnem okolju, kjer je pogosto razvoj na področju jezika prepuščen ohlapnim zakonskim okvirom in stališčem posameznikov, ki so bolj ali manj naklonjeni dejavnostim, povezanim z rabo jezika.

Strategija bo predvidoma pripravljena do konca leta.

V času, ko je internacionalizacija ne le želja, ampak potreba, je še pomembneje, da se zavedamo vseh razsežnosti tega procesa in ga ne osredinimo zgolj na vprašanje, ali tujim študentom ponuditi predavanja tudi v tujem jeziku, marveč razmišljamo tudi o tem, kako spodbuditi razvoj slovenščine v akademskem okolju.

Simona Kranjc