Opera v treh dejanjih je delo italijanskega skladatelja Gaetana Donizettija in velja za enega najlepših primerov belcanta, flamski režiser Frank Van Laecke pa je s to tragično zgodbo o ljubezni in izgubi želel izpostaviti brezčutnost sveta.

Flamski ustvarjalec se s tem delom po treh letih vrača na deske ljubljanske Opere, kjer se je prvič predstavil z opero Katja Kabanova Leoša Janačka. Navdih za postavitev je našel v Rembrandtovi sliki Anatomija dr. Tulpa iz leta 1632, na kateri se bodoči zdravniki učijo zgradbe telesa, ob pozornejšem gledanju pa je po njegovem mnenju opazna popolna odsotnost čustev.

Van Laecke in scenograf Phillip Miesch sta se odločila, da zgodbo o ženski, ki se znajde v vrtincu strasti in maščevanja, postavita v avditorij po vzoru grških amfiteatrov. V njem ima zbor, prav tako po vzoru grške tragedije, vlogo priče ali sodnika brez čustvene navezanosti na dogajanje na odru.

Tako kot Rembrandtova slika prikazuje fizično seciranje telesa, opera po režiserjevih besedah govori o seciranju človeške duše: "Lucia di Lammermoor je zame živeče truplo, vsi navzoči pa skozi celotno opero opazujejo njeno uničevanje." Zbor pa po njegovem mnenju ponazarja "svet, ki je priča uničenju nedolžnega, čistega dekleta, svet brez empatije, ki nikoli ne poseže, le opazuje".

Po mnenju režiserja opera vsebuje tudi psihološko strategijo, s katero bi uničili ne le srce nekega človeka, ampak tudi njegov razum – glavna junakinja se namreč po tem, ko privoli v poroko z moškim, ki ga ne ljubi, duševno zlomi, k njeni norosti pa pripomore tudi bratovo čustveno izsiljevanje. Zaradi brezčasnosti so zgodbo, kot je dodal scenograf, umestili v prostor, ki kaže, da je že bil uporabljen.

Dve različni, a prepričljivi sopranistki
Naslovno vlogo bo prvič prevzela Urška Arlič Gololičič, ki Lucio dojema kot preprosto žensko, ki je ne zanimajo nečimrnosti, ampak zgolj dobrota in luč v človeku. Izmenjevala se bo z v Nemčiji pretežno delujočo gostjo Elviro Hasanagić, ki ji je bila tudi za zgled. Sopranistki sta si popolnoma različni, a na odru obe prepričata, je dejal režiser.

Kot je povedal Branko Robinšak, ki je ob imenovanju Staša Ravterja za v. d. ravnatelja Opere postal umetniški pomočnik za področje opere – za področje baleta je to mesto prevzel Petar Đorčevski –, bo produkcija s polkrožnim amfiteatrom omogočila tudi "akustično dorečen prostor". Akustika pa mu bo kot umetniškemu pomočniku tudi ena izmed prioritet.

V vlogi Luciinega brata, lorda Henrika Ashtona, se bodo izmenjevali Ivan Andres Arnšek, Slavko Savinšek in Jože Vidic, v vlogi njene ljubezni, Edgarja Ravenswooda, Aljaž Farasin k. g., Branko Robinšak in Dejan Maksimilijan Vrbančič, v vlogi lorda Arturja Bucklawa, s katerim naj bi se poročila, pa Jure Kušar in Matej Vovk.

Za kostume je poskrbela Belinda Radulović, za koreografijo Monica Maja Dedović, svetlobo sta oblikovala režiser in Jasmin Šehić. Glasbeni vodja produkcije je bil Jaroslav Kyzlink, ki meni, da je najbolj znana Donizettijeva opera zaradi koloratur izziv za pevce, zaradi lahkotnega glasbenega sloga pa tudi za orkester.

Premiera opere Lucia di Lammermoor bo drevi ob 19.30, izvedba pa je v italijanskem jeziku s slovenskimi in angleškimi nadnapisi.