Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo bo prejela zgodovinarka in dolgoletna direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota Metka Fujs. Podelili bodo tudi Valvasorjeve nagrade, častna priznanja in nagelj.

"Srčna kultura", ki povezuje kolektiv murskosoboškega muzeja
Kot piše v utemeljitvi, je poslanstvo Metke Fujs v vseh vlogah jasno in pozitivno: delovati za muzej(e) tako v lokalnem kot v mednarodnem prostoru, ohranjati dediščino ter graditi in krepiti dobre človeške odnose. Njena srčna kultura trdno povezuje kolektiv Pomurskega muzeja, odprta je za delovanje v širšem pomurskem prostoru. Strokovno širino ji daje nenehno udejstvovanje na lokalnem, regionalnem, zamejskem in mednarodni nivoju.

Metka Fujs je diplomirala leta 1983 na ljubljanski Filozofski fakulteti iz zgodovine in sociologije. Po študiju se je zaposlila v Pomurskem muzeju, kjer je kot avtorica ali soavtorica sodelovala pri več razstavah, med drugim pri postavitvi stalne razstave leta 1999, za katero je muzej prejel posebno priznanje EMYA - European Museum of the Year Award.

S prispevki se je udeleževala mednarodnih konferenc ter uredila številne domače in mednarodne strokovne publikacije. Sodelovala je s slovenskimi, avstrijskimi, hrvaškimi in madžarskimi muzeji in jih povezovala. Kot članica številnih strokovnih društev doma in v tujini je opravljala razne naloge. Med drugim je bila tudi dolgoletna predsednica Skupnosti muzejev Slovenije. Je dobitnica treh Valvasorjevih priznanj.

Med "enkratnimi dosežki" razstavi o inovatorjih in o zaledju soške fronte
Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke prejmeta vodji projekta in avtorici razstave Estera Cerar in Irena Marušič za razstavo Znanje brez meja v Tehniškem muzeju Slovenije. Razstava na izviren način predstavlja 14 uspešnih inovatorjev in znanstvenikov slovenskih korenin na področjih znanosti in tehnike od 16. stoletja do danes. Poudarja pozitiven vpliv migracij na naše življenje in družbo ter prikazuje tesno povezanost med tehniško in znanstveno dediščino na eni strani ter kulturno in nacionalno identiteto na drugi, piše v utemeljitvi.

Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke prejme tudi avtorska skupina, ki jo sestavljajo Marija Terpin Mlinar, Milojka Magajne, Mirjam Gnezda Bogataj, Miha Kosmač, Anton Zelenc, Sandro Oblak in Polona Zupančič, za razstavo Na obrobju pekla: Idrijsko in Cerkljansko 1914-1919 v Mestnem muzeju Idrija. Kot piše v utemeljitvi, družbeno aktualna razstava razkriva vpliv bližine soške fronte na življenjski vsakdanjik prebivalcev na Idrijskem in Cerkljanskem ter vojne žrtve med njimi. Je rezultat večletnega načrtnega raziskovalnega dela, konceptualno in oblikovno je odlično zastavljena.

Avtorska skupina Robert Simonišek, Goran Milovanović, Kristina Simončič, Alja Fir, Adrijana Petrič, Alja Pfeifer in Matic Tršar pa Valvasorjevo nagrado prejmejo za enkratne dosežke prejme za projekt Obrazi ekspresionizma / odtis duha v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Razstava primerjalno analizira vpetost slovenskih umetnikov tistega časa v srednjeevropski prostor. Skozi koncept delitve po temah so avtorji opozorili na predpostavko, da je ekspresionizem v jedru nadnacionalna usmeritev, kakor je bil pojmovan že v najzgodnejših evropskih študijah. Namesto poudarjanja razlik med nacijami in geografsko oddaljenimi pojavi so težili k predstavitvi univerzalnih vsebin in idej, značilnih za to obdobje.

Podelili bodo tudi pet častnih Valvasorjevih priznanj in Valvasorjev nagelj. Komisijo za Valvasorjeva odličja so sestavljali Miha Mlinar (predsednik), Marjetka Balkovec Debevec, Marjeta Bregar, Goran Milovanović, Tita Porenta, Karla Oder in Maša Sakara Sučević.