Ideja za podelitev bodeče neže se je porodila v krogu feminističnih iniciativ, skupin in posameznic. Z njo opozarjajo na prikrite in odkrite seksistične izjave, ki po objavi v večini primerov ostanejo nereflektirane in nekritizirane. Foto: BoBo
Ideja za podelitev bodeče neže se je porodila v krogu feminističnih iniciativ, skupin in posameznic. Z njo opozarjajo na prikrite in odkrite seksistične izjave, ki po objavi v večini primerov ostanejo nereflektirane in nekritizirane. Foto: BoBo

Ščuka je v izjavi za portal Svet24 enačil spolni odnos in spolno nasilje ter prelagal odgovornost za nasilje na (mladoletne) žrtve, so zapisali organizatorji.

Ščuka je za portal Svet24 komentiral predlog nekdanje učiteljice Suzane Belak Pungartnik, kako se lotiti problematičnih, predvsem pa nasilnih otrok v osnovnih šolah. Njegova izjava se je glasila: "Množična posilstva deklic (sošolk) niso možna, če so deklice proti. Za spolni odnos sta odgovorna oba udeleženca, saj se dogaja pri polni zavesti obeh."

S tem je Ščuka enačil posilstvo in spolni odnos. "Kar ni le nedopustno, temveč tudi izjemno nevarno. O spolnem odnosu govorimo, kadar si osebe želijo spolnosti oziroma aktivnosti, povezane s spolnostjo in se zanje odločijo brez fizične, psihične, ekonomske ali druge prisile. V nasprotnem primeru govorimo o spolnem nasilju, ki ni le nedopusten poseg v psihofizično integriteto žrtve, temveč tudi kaznivo dejanje," so zapisali organizatorji.

Krivda za posilstvo ni nikoli deljena
V nadaljevanju pa je Ščuka porazdelil odgovornost za posilstvo med žrtev in povzročitelja, kar kaže na popolno nerazumevanje nasilja. Za nasilje je, tako kot za katerokoli drugo vedenje, vedno odgovorna oseba, ki nasilje povzroča, so poudarili organizatorji. Težko je razumeti, da kdor koli meni, da se posilstva zgodijo s privoljenjem žrtve, še toliko težje, če gre za osebo, ki takšno izjavo poda javno, v vlogi strokovnjaka.

Opravičevanje in minimaliziranje nasilja ter prelaganje odgovornosti na žrtev je izjemno nevarno početje in pomeni utrjevanje kulture, v kateri je nasilje dopusten način doseganja svojih ciljev. Dejstvo, da to počne oseba, ki jo del javnosti dojema kot strokovno avtoriteto, ima zato lahko daljnosežne škodljive posledice, so v obrazložitvi zapisali organizatorji.

V ožjem izboru za bodečo nežo so bili letos še Jure Mastnak, Branko Gradišnik, Jaka Lopatič in Milena Miklavčič.

Kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si v sodelovanju z zainteresirano javnostjo nagrado bodeča neža podeli za seksistično izjavo leta. "Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete," piše na spletni strani festivala.