To ni bil le začetek zanimivega restavratorskega projekta, ampak tudi poklon ženskam, ki so v renesančnih Firencah reševale zapuščene otroke.

Gre za sliko Madonna degli innocenti, ki jo je leta 1446 naslikal Domenico di Michelino. Na njej je upodobil Marijo, zavetnico s plaščem, pod njim pa skupino novorojenčkov in malce starejših sirot, ki jim je bila leto prej ustanovljena institucija namenjena. Skupina stoji pred prepoznavnimi arkadami ene ključnih zgodnjerenesančnih stavb mesta, ki jo je zasnoval veliki Filippo Brunelleschi. Vendar tako slikar kot arhitekt, ki sta sooblikovala umetnost renesančnih Firenc, stopata v tej zgodbi v ozadju, za dolgo kolono žensk, ki so v eni najstarejših tovrstnih institucij stare celine skrbele za pozabljene, na težka življenja obsojene neželene otroke.

Italijanka Nicoletta Fontani in Američanka Elizabeth Wicks sta se restavratorskega dela lotili na pobudo Jane Fortune, firenške Indiane Jan, kot ji rečejo, sicer pa ustanoviteljice organizacije Za napredovanje žensk v umetnosti. S kamero se je projektu odločil slediti kanadski filmar Davide Battistella, ki si je že leta 2011 Firence izbral za svoje domovanje, v njem pa raziskuje različne zgodbe - od vsakodnevnega življenja, religije, umetnostnozgodovinskih tem do sodobnega vizualnega ustvarjanja. Njegov najnovejši dokumentarni film Nedolžni otroci Firenc je nastajal pet let, prihodnji teden, točneje 17. maja, pa ga bodo premierno predstavili v firenškem kinu Cinema La Compagnia.

Na začetku 15. stoletja se je florentinska družba soočala z neverjetno visokim številom sirot z izredno visoko smrtnostjo. Renesančno mesto je problematiko reševalo z ustanovitvijo hospica za zapuščene novorojenčke. Prvega otroka so sprejeli 5. februarja leta 1445, deset dni po odprtju stavbe, ki so jo zgradili po naročilu Svilnatega ceha, enega najbogatejših v cvetočem toskanskem mestu.

Florentinci so neželene otroke pustili v košari na vhodnem portiku (leta 1660 so to nadomestili z rotirajočimi se vrati, ki so omogočala, da starši otroka položijo v stavbo in ostanejo pri tem neopaženi). Bolnišnica je bila zatočišče in nov dom za številne nezakonske otroke, ki so bili pogosto tudi otroci bogatih mož, ki so oplodili svoje služabnice, da so bile lahko te dojilje njegovim zakonskim otrokom.

V takih okoliščinah rojene otroke služabnic so pustili hospicu, kjer so dali otroku ime, ga krstili, postal pa je tudi florentinski državljan, razlaga Battistella. "Tudi če niso preživeli, so jim s tem 'rešili dušo', saj so po tedanjem prepričanju nekrščeni otroci pristali v vicah. Drugje po Italiji so sirote ožigosali kot najdenčke ali še slabše Bastardine (majhni pankrti). V Firencah pa so jim rekli innocenti, torej nedolžni, ki si zaslužijo živeti," njegove besede povzema Art Daily. Fante so učili branja in pisanja, dekleta pa šivanja, kuhanja in drugih opravil, ki naj bi jih po prepričanju tedanje družbe opravljale ženske.

"Vsak konservatorski projekt je raziskovalno potovanje. Kot bi se znašel med plastmi zgodovine," pravi Elizabeth Wicks. "Ko sva se lotili restavriranja dela Madonna degli innocenti, si nisva mislili, koliko skrivnosti se skriva za površjem in na koliko spoznanj bova naleteli. Slike niso vedno to, kar se zdijo na prvi pogled. Le z restavratorskim procesom, raziskavami in tehničnimi študijami pridemo do vodil, da lahko zares razumemo podobo. Četudi proces občasno odpre več vprašanj, kot jih razreši."