To je šele drugi potrjeni portret Leonarda da Vincija v zgodovini.

Martin Clayton, ki ureja grafiko v Kraljevi zbirki, je potrdil, da je skico Leonarda da Vincija ustvaril eden od njegovih asistentov – in to ne dolgo, preden je vsestranski umetnik 2. maja 1519 umrl. "Eleganten, dolg nos, linija brade, ki se diagonalno vzpenja po licu proti ušesu, in druge podrobnosti" po Claytonovih besedah močno spominjajo na edini drugi do zdaj znani portret Leonarda, ki je nastal še v času njegovega življenja (njegov avtor je Francesco Melzi). Clayton torej presoja, da "obstajajo močni indici, da je tudi ta risba portret Leonarda da Vincija".

Skico bodo – v družbi še približno drugih risb iz vladaričine zbirke – med 24. majem in 13. oktobrom postavili na ogled v Kraljičini galeriji v Buckinghamski palači.

Sorodna novica Leonardo da Vinci je raziskoval tudi v Sloveniji

Italija in Francija: "Prijateljstvo, ki je kos vsemu"
Francoski in italijanski predsednik, Emmanuel Macron in Sergio Mattarella, sta se danes udeležila slovesnosti v Amboisu, francoskem kraju, kjer je da Vinci pred pol tisočletja umrl. "To je dostojanstvena gesta, ki pokaže, da imata obe državi ta skupen spomin, to osebnost in kulturo, ki ju povezuje," je visoki obisk za agencijo Reuters komentiral upravnik gradu Jean-Louis Sureau. "Brez dvoma je bil Leonardo da Vinci rojen v Italiji, bil je Firenčan. Onkraj tega pa je imel kariero pod okriljem različnih vplivnih mož. Ta kariera – in njegovo življenje – se je končala tukaj, v Franciji."

"Vez med najinima državama in državljani je neuničljiva," je dejal Macron po kosilu v graščini, kjer je umetnik in izumitelj živel zadnja tri leta svojega življenja. Tudi Mattarella je dejal, da so odnosi med državama močni. Z Macronom sta po njegovih besedah danes potrdila prijateljstvo med Francijo in Italijo, ki je kos vsemu.

Napetost v zraku
Ob njunem obisku je bilo mesto Amboise ob Loari zaradi strahu pred protesti rumenih jopičev danes skoraj povsem zaprto. Promet v mestu s 13.000 prebivalci je bil prepovedan v radiju petih kilometrov, zaprte so bile tudi trgovine in restavracije. Predsednika sta s helikopterjem pristala na otočku sredi reke v središču mesta.

Definicija "renesančnega človeka"
Leonardo danes velja za "ultimativnega" renesančnega genija, saj je v eni osebi združil poslanstva umetnika, znanstvenika in izumitelja. "Niti prej niti pozneje ni bilo nikogar, ki bi zares dosegel tako odličnost na treh tako različnih področjih ustvarjanja," je prepričan Gregory Rubenstein, ki v dražbeni hiši Sotheby's vodi oddelek za stare mojstre. "Mislim, da je to v srčiki naše fascinacije."

Skica za skrivnostno umetnino, ki je ni nikjer
Prav pri Sothebyju so tudi napovedali, da bodo naslednji mesec v New Yorku razstavili Leonardovo risbo velikih dimenzij, ki je le redko dostopna očem javnosti. Delo Leda in labod je bilo nazadnje razstavljeno leta 2003.

Leonardo je mitološki prizor izrisal leta 1506, torej v obdobju, ko se je ukvarjal z Mono Lizo. Labod na risbi je seveda bog Jupiter, ki je v podobi živali zapeljal Ledo, ženo špartanskega kralja; risba naj bi nastala kot študija za oljno sliko, ki pa očitno nikoli ni bila dokončana. Rubinstein opozarja, da je prav "zelo lepo dodelana in čudovita riba" ključen dokaz o izgubljenem projektu. "Očitno je šlo za resen projekt, ki pa je tudi skrivnosten, saj se ni ohranila nobena dokumentacija o kakem naročilu, kaj šele slika sama."

Jubilej sprožil majhno diplomatsko vojno
Leonardo da Vinci je pri 64 letih zapustil Italijo in stopil v službo francoskega kralja Franca I. Več svojih najslavnejših umetnin je odnesel s seboj – tudi Sv. Janeza Krstnika in Mono Lizo – in jih prodal francoskemu vladarju. To je postal temelj dediščine, ki jo danes hranijo v Louvru.
V odštevanju do jubileja je prav Leonardova zapuščina postala kamen spotike. Ker je ohranjenih samo še okoli 20 Leonardovih slik, so mnogi Italijani jezni, ker jih ima Louvre kar pet, pa tudi 22 njegovih risb.

Podsekretarka na italijanskem ministrstvu za kulturno dediščino Lucia Borgonzoni je novembra za italijanske medije povedala, da bi rada znova odprla pogajanja v povezavi z dogovorjeno izposojo umetnin v Francijo, češ da "Francozi pač ne morejo imeti vsega". Tako še zdaj denimo ni povsem jasno, ali bo sloviti Vitruvijec dejansko zapustil Benetke, da bi ga ljudje lahko videli v Louvru.

Na neki način last celotne Evrope?
V treh letih, ki so mu bila še dana na francoskih tleh, se je da Vinci posvečal dokončevanju nekaterih svojih mojstrovin, različnim skicam in znanstvenim študijam. Obenem je sodeloval tudi pri organizaciji razkošnih zabav za francoskega kralja. "Ta univerzalni mož, ki je bil seveda v prvi vrsti Italijan, je obenem tudi simbol evropejske kulture, ki sega onkraj tradicionalnih razmejitev," je prepričana Catherine Simon Marion, delegatka gradu Clos Luce.