"Zofka Kveder me je pritegnila, ker je v slovensko književnost vnesla teme, ki jih pred njenimi literarnimi besedili ni bilo," je povedala literarna zgodovinarka Katja Mihurko Poniž z Univerze v Novi Gorici, avtorica več znanstvenih monografij, najobsežnejše pa je njeno urejanje Zbranega dela Zofke Kveder, katerega peta knjiga je tik pred izidom.

"Pisala je o ženskih problemih, tudi tistih, ki niso bili v povezavi z moškimi, njeni ženski liki niso le mlada meščanska ali kmečka dekleta, temveč tudi matere, ki jih materinstvo vselej ne osrečuje, učiteljice, delavke, starke ... Fascinirali so me (in me še vedno) tudi njena življenjska pot, izjemen pogum v prečkanju mej, ki so bile v njenem času postavljene ženskam, svetovljanskost, solidarnost z drugimi ženskami, neverjetna delovna disciplina in širina duha," je pojasnila svoje zanimanje za Zofko Kveder.

Enakopravnost koristi obema spoloma
Ta sporoča današnji ženski to, kar je že svojim sodobnicam, namreč "da je pomembno, da je ženska samostojna, da ima lastna sredstva za preživljanje, da ima pravico uresničevati svoje želje v poklicnem in zasebnem življenju, da so družbena pravila umetno vzpostavljena in da žensko omejujejo, zato se jim ne sme slepo podrejati".

"Iz člankov Zofke Kveder veje jasno sporočilo: ženska mora v življenju osebnostno rasti in s tem prispevati k družbi kot enakopravna osebnost. Seveda pa jo mora tudi družba kot tako sprejemati in ji omogočati, da razvije vse svoje talente," je še navedla.

Cel opus zdaj dostopen slovenskim bralcem
Peta knjiga zbranega dela obsega dramska besedila, članke in feljtone, večina teh besedil je bila doslej objavljena le revialno. "Tudi v tej knjigi se nam Zofka Kveder razkriva kot senzibilna opazovalka in neprizanesljiva presojevalka svojega časa. S peto knjigo zaključujemo predstavitev pisateljičinega slovenskega literarnega opusa, sledila bo še knjiga njenih pisem in znanstvena monografija," je pojasnila urednica.

Zofka Kveder se je rodila 22. aprila 1878 v Ljubljani, umrla je 21. novembra 1926 v Zagrebu. Bila je prva pisateljica, uvrščena v Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.

Leta 1900 je izdala svojo prvo knjigo Misterij žene. Dramske spise je zbrala v knjigi Ljubezen, sledile so zbirke Odsevi, Iz naših krajev, Iskre in socialna drama Amerikanci. Leta 1918 je izdala novelo V oblasti teme in roman Njeno življenje, ki je bil zadnje delo, ki ga je napisala v slovenščini. Zatem je pisala v srbskem in hrvaškem jeziku - na primer roman Hanka. Prav tako je urejala in sodelovala pri mnogih revijah, kot so bile Slovenka in Ženski svet, ki ga je pozneje preimenovala v Jugoslovansko ženo.