Marjeta Drobnič je dotično nagrado prejela že leta 2011, in sicer za prevod prvega dela trilogije Javierja Mariasa Tvoj obraz jutri, naslovljenega Vročica in sulica.

Stvari, ki jih ne narediva je zbirka kratkih zgodb in mikrozgodb argentinsko-španskega pisatelja Andresa Neumana, razdeljena na več tematskih sklopov, povezanih s človekovim bivanjem in z različnimi obdobji njegovega obstoja. Zgodbe posežejo v vse registre življenja in so komične, trpke, groteskne, absurdne, pa tudi nežne.

Mešanje konceptualnega in oprijemljivega, vzvišenega in banalnega
Ob tem pa delujejo kot dvoživke, saj jih poleg premišljene, natančno odmerjene pripovedi odlikuje izrazita metaforika in se zato večkrat približajo poeziji v prozi. Kot še piše v utemeljitvi, se avtor najraje sprehaja po tej meji. Meša konceptualno in oprijemljivo, vzvišeno in banalno. Zdi se, da po zgledu katerega izmed svojih junakov vsak dan na novo izumlja jezik in nas vsakdanje besede in misli uči izrekati kot nekaj osupljivega.

Spretno reševanje vprašanje dvojine
Slovenski prevod je izšel leta 2017 pri Cankarjevi založbi, Marjeta Drobnič pa v njem izvirno in sveže reproducira Neumanov pripovedni ritem in pri tem ohranja jedrnato ostrino ter jezikovno živost kratkih in mikrozgodb. Še posebej pohvalno je, kako je reševala vprašanje dvojine, ki je španščina seveda ne pozna.

Žirija pod vodstvom Mojce Kumerdej in v sestavi Vesna Milek, Tomaž Lovrenčič, Barbara Juršič in Ignac Fock je prepoznala tudi njen posluh za slogovne nianse, ki jih prenese v slovenski jezik tako, da v njem delujejo organsko, neprisiljeno in estetsko. Prav zato je Marjeti Drobnič uspelo ujeti večplastnosti značajev, ki se pojavljajo v zgodbah.

"Njena beseda, kakor Neumanova, zaživi kot umetnina, a hkrati kot nekaj povsem človeškega. Poleg tega, da je velika poznavalka španskega jezika in književnosti, njeni prevodi dokazujejo, v kolikšno oporo in celo uteho je lahko načitanemu, veščemu in rahločutnemu piscu in prevajalcu slovenski jezik. Marjeta Drobnič ga uporablja z veliko odgovornostjo, a tudi z med vrsticami razberljivim užitkom, s svojim delom pa potrjuje, da je prevajalski poklic po eni strani zamudna in neredko težaška obrt, po drugi pa jezikovna umetnost, ki bogati materinščino," piše v utemeljitvi.

Bienalno nagrado so v Sloveniji podelili šestič. Tokrat je žirija izbirala med več kot 50 slovenskimi prevodi literarnih del španskih in hispanoameriških avtorjev, ki so bili v Sloveniji izdani med letoma 2015 in 2018.

Za zdaj edina povratnica
Nagrado esAsi so prvič razpisali leta 2008. Za prevod Ciganskih romanc Federica Garcia Lorce si jo je leta 2009 prislužil Aleš Berger, leta 2011 jo je, kot že omenjeno, dobila Marjeta Drobnič, leta 2013 Miklavž Komelj za prevod dela Trilce Cesarja Valleja, leta 2015 prevajalka Vesna Velkovrh Bukilica za prevod dela Enriqueja Vila Matasa Bartleby & Co., leta 2017 pa Ferdinand Miklavc za prevod dela Galindez Manuela Vazqueza Montalbana.

Posebna lovorika tudi za podmladek
Obstaja pa tudi nagrada esAsi za mlade prevajalce, ki je prav tako bienalna in jo je špansko veleposlaništvo prvič razpisalo leta 2009. Leta 2010 jo je prejela Tina Šilc, leta 2012 Ignac Fock, leta 2014 Andreja Udovč in Laura Repovš, leta 2016 pa Sara Marina Virk za prevod kratke zgodbe Mur avtorja Felisberta Hernandeza. Lani nagrade po presoji žirije niso podelili.

Marjeti Drobnič so nagrado 3.000 evrov podelili na današnji slovesnosti v rezidenci Veleposlaništva Španije.