Kljub omenjenim pozivom in posredovanju mehiškega veleposlanika v Franciji Juana Manuela Gomeza Robleda so v Parizu izpeljali dražbo. Med drugim so za 377.000 evrov prodali figuro iz kamna Chalchiuhtlicue, ki upodablja azteško boginjo vode in zaščitnico rojstev. Prodali so jo za petkratno ceno izklicne, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Poleg omenjene skulpture iz vulkanskega kamna, ki kleči in gleda v nebo, so za 97.000 evrov prodali tudi klečečo figuro azteške matere, boginje zemlje in plodnosti Coatlicue. Celotna dražba je prinesla izkupiček v višini 1,2 milijona evrov. Po navedbah organizatorjev so z izjemo nekaj posamičnih kosov razprodali vse artefakte, je poročal portal artdaily.

"Tovrstno trgovanje spodbuja ropanje, nezakonito trgovanje in tihotapljenje ter ponarejanje artefaktov kulturne dediščine, ki ga izvajajo široke mednarodne mreže kriminalcev," je še povedal mehiški veleposlanik in dodal, da je nezaslišano, da se neprecenljivi artefakti mehiške kulturne dediščine podajajo "sem ter tja kot navadni okraski". Mehika je zakonita lastnica vseh teh artefaktov, dražba pa krši tako mehiške kot mednarodne zakone, je poudaril veleposlanik.

Med artefakti tudi ponaredki

Mehiška vlada trdi, da je 95 artefaktov, ki so se znašli na pariški dražbi, del mehiške kulturne dediščine, nekaj pa naj bi po veleposlanikovih besedah bilo ponaredkov. Vlada je v pisnem pozivu zato izrazila nestrinjanje s prodajo 120 kulturnih in verskih artefaktov iz več zasebnih zbirk. Podporo je izrazil tudi Unesco, ki je avkcijsko hišo Millon pozval, naj preloži dražbo.

Napetosti glede pedkolumbovskih artefaktov so del širše diskusije o tem, ali bi morali muzeji in zahodnjaški zbiratelji vrniti predmete v države izvora. Zbiratelji in muzeji ponavadi nasprotujejo vračanju z argumentom, da tam za predmete ne bodo tako dobro skrbeli.

V avkcijski hiši Millon Drouot so že teden prej odpovedali dražbo del iz sosednje Gvatemale, za pričujočo pa so dejali, da je ponujala dela iz ene zadnjih francoskih zbirk predkolumbovske umetnosti skupaj z deli povojnega obdobja.

Italijanski morjeplovec, raziskovalec in trgovec Krištof Kolumb iz Genove je ameriško celino odkril med poskusom plutja okoli sveta do Vzhodne Azije proti zahodu. Atlantski ocean je uspešno prečkal pod zastavo kastiljske Španije in 12. oktobra 1492 ugledal obale "Novega sveta" na današnjih Bahamih v Karibskem morju. Čeprav so že okoli 500 let pred Kolumbom obale Severne Amerike dosegli vikingi pod vodstvom Leifa Eriksona, ki velja za prvega Evropejca, ki je stopil na ameriška tla, so se intenzivni stiki med Evropo in Ameriko začeli šele s Kolumbom. Sledili so kolonizacija, pokristjanjevanje in evropeizacija obeh Amerik.