Skulptura iz lesa in voska ima pomenljivo ime – Ninot. Tako Katalonci namreč rečejo predimenzioniranim lutkam, ki jih v Valencii ob prazniku las fallas tradicionalno zažigajo na ulicah. "Ninot" kralja Filipa, oblečen v kraljevsko modro obleko s kravato, je trenutno na ogled na sejemskem razstavišču ARCO v Madridu.

Poleg cene ima torej prodaja še en pogoj: kupec se mora zavezati, da bo skulpturo v roku enega leta sežgal, dejanje pa posnel v obliki videoperformansa. "Ne kupujete samo predmeta, ampak cel proces," je poudaril predstavnik galerije Prometeo, ki skulpturo prodaja. Ustvarila sta jo španska umetnika Santiago Sierra in Eugenio Merino.

Ko ga požrejo ognjeni zublji, bo od kipa ostala samo lobanja, so razkrili v galeriji.

Ninot je torej naslednji projekt v trendu "samouničujočih" se umetnin – vsi se spomnimo nedavnega incidenta z Banksyjevim Dekletom z balonom, sliko, ki se je sama uničila le sekundo po prodaji na dražbi. Njena vrednost je nato, ironično, samo še poskočila.

"Projekt razumem kot performans. To je tako kot Banksyjeva intervencija," je komentirala zbiralka umetnosti Nena von Stumm, ki je obiskala sejmišče. "Ne morem odmahniti z roko, češ da je to neumnost. Tovrstni performansi so danes v umetnosti legitimni."

Santiago Sierra je lani na istem razstavišču na ogled postavil razstavo Politični zaporniki sodobne Španije – in razstavil fotografije zaprtih katalonskih umetnikov. Njegov eksponat so po hitrem postopku umaknili, nato pa se je okrog njega seveda vnela javna debata o cenzuriranju umetnosti. Tudi letošnje "sežiganje kralja" bi se lahko izkazalo za kontroverzen podvig.

Evropsko sodišče za človekove pravice je lani razsodilo v škodo Španije v primeru zaporne kazni za dva aktivista, ki sta leta 2007 zažigala fotografije takratnega kralja Juana Carlosa (Filipovega očeta). Španska sodišča imajo v zadnjih letih sicer "mehkejši pristop" in tovrstne geste štejejo pod okrilje svobode izražanja.