Palačo je v severnem Iraku odkrila ekipa nemških in kurdskih arheologov, je objavila Univerza v Tübingenu. Po besedah raziskovalcev je to kraljestvo ena izmed najmanj poznanih starodavnih civilizacij.

"Najdba je eno izmed najpomembnejših arheoloških odkritij v pokrajini v zadnjih desetletjih in ponazarja uspeh kurdsko-nemškega sodelovanja," je po pisanju Deutsche Wella dejal Hasan Ahmed Kasim, kurdski arheolog duhoškega direktorata za starine, ki je prav tako član te ekipe arheologov.

Ena najmanj raziskanih držav
Lani je ekipa arheologov začela tako rekoč reševalno evakuacijo ruševin, ki so jih odkrili na starih bregovih Tigrisa. Te ruševine so del zgolj peščice odkritega iz tega kraljestva, ki je obstajalo med letoma 1500 in 1300 pred našim štetjem.

"Mitansko kraljestvo je ena izmed najmanj raziskanih držav starega Bližnjega vzhoda," je povedala arheologinja Ivana Puljiz z Univerze v Tübingenu. "Niti glavno mesto Mitanskega kraljestva ni bilo identificirano," je še dodala.

Vendar pa je arheološka ekipa imela le malo časa, saj se je raven vode začela znova dvigovati, s čimer so se ruševine prav tako znova potopile. V ruševinah palače so odkrili vsaj 10 glinenih ploščic s klinopisom.

"Našli smo tudi ostanke stenskih barv v svetlih odtenkih rdeče in modre," je še dejala Puljizova. "V drugem tisočletju pred našim štetjem so bile freske verjetno značilne za palače starega Bližnjega vzhoda, vendar jih le redko najdemo ohranjene. Odkrivanje stenskih poslikav v Kemunu je arheološka senzacija," je navdušena arheologinja.

Pomen odkritja klinopisnih ploščic
Zdaj bo skupina raziskovalcev v Nemčiji poskusila razvozlati klinopis z glinenih ploščic. Pri tem seveda upajo, da bodo ploščice razkrile kaj več o Mitanskem kraljestvu, ki je nekoč obstajalo v predelih Sirije in severne Mezopotamije.

Mitanski kralji so bili večinoma indoiranskega rodu, vendar so uporabljali huritski jezik tamkajšnjega prebivalstva, ki ni bil indoiranski. Pomen pred kratkim odkritih glinenih ploščic je toliko večji ob tem, da do zdaj ni bil odkrit noben mitanski vir, in tako je vse poznavanje tega kraljestva osnovano predvsem na asirskih, hetitskih in egipčanskih virih in napisih v Siriji.