Dve je pisatelj posvetil irskemu romanopiscu in pesniku Jamesu Joyceu, ki je več let živel v mestu in ki ga sam vidi kot najznamenitejšega Tržačana.

Pogled Slovenca na mesto Trst
Knjigo je napisal na željo italijanske založbe Bottega Errante za njihovo zbirko o mestih, je na današnji predstavitvi knjige v Ljubljani povedal tržaški pisatelj. O Trstu je bilo sicer po njegovih besedah že veliko napisanega, izšlo je tudi več zbirk novel. Ni pa izrecno o mestu po Borisu Pahorju, ki je svojo zadnjo knjigo o Trstu napisal v 60. letih preteklega stoletja, pisal noben Slovenec. Pri založbi so si tako slovenskega avtorja želeli iz dveh razlogov – ker so italijanski avtorji o mestu že pisali in ker so želeli na mesto pogledati z vidika Slovenca v Trstu.

V vsaki noveli je veliko slovenstva
Kot vse svoje knjige je tudi zbirko novel napisal najprej v slovenščini in jo nato prevedel v italijanščino. Kot je poudaril, je v vsaki noveli veliko slovenstva, ki je v Trstu močno zakoreninjeno.

Preden se je lotil pisanja, je začel zbirati dogodke, o katerih bi pisal. Zbral jih je kar 59. In čeprav je prvenstveno romanopisec, se je ob tehtanju, kako vse spraviti v roman, raje odločil za novele. Poleg tega je skrčil število dogodkov, o katerih je pisal, in knjiga tako prinaša devet novel.

Nekaj novega, svežega
Kot je še povedal, ni hotel pisati o tistem, o čemer so že pisali drugi avtorji, ampak je hotel napisati nekaj novega, svežega. Kot edino tržaško znamenitost, o kateri so pisali tudi drugi, je navedel tržaško kopališče Pedočini. Dodal je, da so vse zgodbe resnične, večino je tudi sam doživel ali občutil.

Trst je sicer po Jelinčičevih besedah mesto z bogato zgodovino in številnimi dogodki. Prikazni iz naslova pa so "ljudje, dogodki, pa tudi tista geografska stanja, ki so soustvarila zgodovino mesta".

K pisanju pristopil skoraj novinarsko in veliko raziskoval
Zbirko uvede novela z naslovom Psička Pax, ki je vedela preveč o znani aferi de Henriquez, v kateri opiše zadnjih šest ur življenja zbiratelja orožja in muzealca Diega de Henriqueza. Kot je povedal, je k pisanju pristopil skoraj novinarsko in veliko raziskoval ter poskušal čim bolj verodostojno interpretirati zadnjih šest ur njegovega življenja, seveda pa je v interpretiranju tistega časa, 70. let preteklega stoletja, prišla do izraza njegova pisateljska nota.

Čista fikcija pa sta noveli Žalostne kurbe Jamesa Joycea in Smrtonosni presnitz, ki jo je posvetil po njegovem prepričanju najznamenitejšemu Tržačanu Joyceu.

Knjiga je po besedah urednice Martine Kafol v Italiji, kjer je izšla oktobra, velika uspešnica. Do zdaj je bilo prodanih že več kot 4.000 izvodov.