Pesniška zbirka je izšla leta 1949, v njej pa Škerlova ni opevala izgradnje novega, upanja polnega sveta, ampak je po besedah pesnice Barbare Simoniti opisala intimne ljubezenske občutke, zaznamovane s smrtjo.

Ada Škerl, ki je šele v zadnjih štirih letih obveljala za ženski pol zbirke Pesmi štirih Toneta Pavčka, Janeza Menarta, Cirila Zlobca in Kajetana Koviča, je poznana predvsem kot pesnica za odrasle. Tem so namenjene zbirke Senca v srcu (1949), Obledeli pasteli (1965) in Temna tišina (1992). Mlajšim bralcem pa je poezijo zapisala pod naslovi Zgodba o morskem konjičku (1953), Voščila (1962, 1981) in Nevsakdanje potovanje (1973). Med letoma 1958 in 1982 je bila lektorica na Radiu Ljubljana.

Že omenjena zbirka Senca v srcu je bila za tisti čas estetiko nesprejemljiva. V letih po koncu druge svetovne vojne je poezija, kot je zapisala Irena Novak Popov v knjigi Sprehodi po slovenski poeziji, krepila kolektivnega duha, propagirala zavestno odrekanje osebnemu in notranjemu, da bi ustvarjala primerno duhovno ozračje za udarniško obnovo porušene domovine. "S tihim, nebojevitim subjektivizmom, z izpovedovanjem ljubezenskih in bivanjskih dvomov in deziluzij namesto zaupanja v svetlo prihodnost, z izražanjem intimne samote, bolečine in žalosti ob smrti ljubega bitja si je pesnica prislužila odklonilne sodbe sodobnikov," je še zapisala Irena Novak Popov.

Ada Škerl je v radijskem intervjuju z Gito Vončina nekoč povedala, kako ji je po izdaji sporne pesniške zbirke Ivan Potrč, zavezan socialnemu in socialističnemu realizmu, dejal: "Ali veš, da te za tole zbirko lahko zapremo?" Adi Škerl so takratni uveljavljeni literarni krogi očitali tudi malomeščanski sentimentalizem, kar je po mnenju Simonitijeve daleč od resnice.

Ada Škerl je poleg slavistike študirala tudi igro, kar se je poznalo v njenih nastopih pred študentskim občinstvom, pred katerim je vedno znova navdušila. Objavljala je tudi v vseh takratnih literarnih revijah.

Zbrano v Temni tišini
Zbirka Senca v srcu je bila tudi zaradi antipropagande, ki jo je spremljala, takoj razprodana. Takrat se je pesnica umaknila iz javnega literarnega življenja in svojo naslednjo pesniško zbirko Obledeli pasteli izdala šele leta 1965. Po besedah Simonitijeve je tudi v tej zbirki ohranila intimizem, a takrat se je poezija že nagibala k modernizmu in Škerlova je ostala prezrta. V začetku 90. let je izšla retrospektivna pesniška zbirka Temna tišina, v kateri je Kajetan Kovič izbral objavljene in nekatere še neobjavljene pesmi Škerlove.

M. K.