Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom so ustanovili pred 90 leti v Zagrebu in vse od takrat deluje neprekinjeno, zgolj v času nekdanje marionetne Neodvisne države Hrvaške (NDH) je deloval v ilegali.

Vpogled v življenje Slovencev južno od Kolpe
V Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana (NUK) so se odločili to okroglo obletnico praznovati z razstavo Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem, sicer pa je postavitev posvečena večstoletnemu delovanju slovenskega naroda na sosednjem Hrvaškem.

Z razstavo želijo predstaviti, kje vse Slovenci na Hrvaškem živijo, kakšna je njihova povezanost in dejavnost v društvih ter predstaviti nekaj izstopajočih pripadnikov slovenskega naroda, ki so živeli in delovali na Hrvaškem.

Skupni ljudski upor v 9. stoletju
"Predvsem Štajerci in Kranjci so delovali na Hrvaškem, sodelovali so že v skupnem ljudskem uporu proti frankovski oblasti v 9. stoletju. Na Hrvaškem so trgovali, umetniško ustvarjali in gradili sakralne objekte, tudi glavni graditelj slavne karlovške trdnjave je bil Slovenec – Martin Matija Garbon," beremo v besedilu, ki spremlja razstavo.

Društva povezujejo 3.000 Slovencev
Postavitev je pripravila Helena Janežič iz NUK-a v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja oziroma z Barbaro Riman Plazibat, ki je tudi predsednica Zveze slovenskih društev, pod okriljem katere je povezanih okoli 3.000 na Hrvaškem živečih Slovencev. Riman Plazibatova pa je pred kratkim izdala tudi knjigo Slovenska društva na Hrvaškem v letih 1886 in 1991.

Sicer pa se najmlajše na Hrvaškem delujoče slovensko društvo imenuje Ajda in šteje osem let ter se je na odprtju razstave predstavilo s folklorno skupino.

Razstava, ki je del vsakoletne prireditve Dobrodošli doma, posvečene slovenskim rojakom po svetu, bo na ogled do oktobra.

Več v spodnjem prispevku Marte Razboršek, Televizija Slovenija.