Ko mu je leta 1960 na grškem otoku Hydra pot križala Marianne, je bil Leonard Cohen bolj ali manj neznan pesnik. Svetlolaska je postala njegova muza: navdihnila ni le očitno naslovljene balade So Long, Marianne, pač pa celo vrsto pesmi, tudi Bird on the Wire in Hey, That’s No Way to Say Goodbye, in mu vdihnila samozavest, da si je upal nastopati pred občinstvom.

Slabih 60 let pozneje bo dražbena hiša Christie's na prodaj ponudila arhiv približno petdesetih ljubezenskih pisem, ki jih je Cohen naslovil na Marianne; večina ni bila doslej še nikoli na ogled javnosti. Prodaja v New Yorku bo poetično naslovljena Write Me and Tell Me Your Heart (Piši mi in mi razkrij svoje srce).

"Morje je preglasno in ti si preveč v mojem srcu"
Pisma, ki so bila odposlana s Hydre, iz New Yorka, Tel Aviva in Havane, so nastajala v ključnih letih Cohenove kariere. "Ta poetična pisma prekipevajo od biografskih podrobnosti in od globokih čustev," oglašujejo pri Christie'su "in dokumentirajo eno najbolj fascinantnih ljubezni svojega časa, pa tudi preobrazbo mladega moža v velikega umetnika".

Med najdragocenejšimi artefakti je najbrž pismo, ki je leta 1960 nastalo v Tel Avivu, na začetku njune zveze. Cohen prizna: "Težko ti pišem. Morje je preglasno. Plaža je prenatrpana in ti si preveč v mojem srcu, da bi lahko kar koli napisal." Za pismo predvidevajo izkupiček devet tisoč dolarjev.

V vsem je razpoka ...
Zanimiv artefakt je masiven bronast zvon z razpoko, ki sta ga imela v svoji hiši na Hydri. Cohen je omembo zvona vključil v refren pesmi Anthem s prelomnega albuma The Future leta 1992. "Razpoka, v vsem je razpoka, tako pride noter svetloba."

Del arhiva je tudi pismo, ki ga je poslal iz New Yorka po svojem prvem večjem nastopu tam (leta 1967). "Vsak pevec, za katerega si kdaj slišala, je nastopal. Občinstvu me je predstavila Judy Collins, bilo je več kot tri tisoč ljudi in zdelo se je, da vedo, kdo sem, predvsem zaradi [pesmi] Suzanne.”

Pesnik se velikokrat dotakne tudi njunega razmerja, češ da "nenehno razmišlja o njej in njeni lepoti". "Kaj naj rečem? Zlezla si globoko vame. Ko pomislim na vse najino delo ljubezni, hočem peti." Iz zasneženega Montreala pa sporoča: "Zdajle razmišljam o tisti noči, ko sva hodila po Rue des Ecoles. Obraz si zakopala v mojo ramo, se me trdno oklenila, zaprla oči in pustila, da sem videl za oba. Nobena gesta zaupanja me še ni tako ganila."

Trenutek, ki ga opisuje tukaj, je pozneje zaživel v antologijski pesmi So Long, Marianne: "You held on to me like I was a crucifix / As we went kneeling through the dark." Singel je bil večino Cohenove kariere stalnica na njegovih koncertih, pogosto kot pesem, ki jo je z njim delilo vse občinstvo.

Sorodna novica Umrl je nepoboljšljivi kanadski romantik Leonard Cohen

Na zadnji strani Cohenovega drugega albuma, Songs from a Room, je fotografija Marianne za njegovim pisalnim strojem v hiši na Hydri. Ko sta zapustila svoj otoški raj, sta živela skupaj v Montrealu, a je Cohena sčasoma zaneslo k drugim ženskam, med katerimi sta bili tudi Joni Mitchell in Janis Joplin.

Povezana do konca
Ihlen je julija 2016 v Oslu izgubila boj z levkemijo; stara je bila 81 let. V enem izmed pisem pred njeno smrtjo ji Cohen piše: "No, Marianne, prišli smo do točke, ko sva res stara in najini telesi razpadata, in mislim, da ti bom kmalu sledil. Vedi, da sem tako tesno za teboj, da me morda lahko dosežeš, če iztegneš roko. (...) In veš, da sem vedno ljubil tvojo lepoto in tvoj um, ampak o tem mi ni treba več govoriti, ker že vse veš. Zdaj bi ti rad zaželel samo dobro potovanje. Zbogom, stara prijateljica. Neskončna ljubezen, vidiva se pozneje na poti." Pevec, ki je prav tako zbolel za levkemijo, je umrl novembra istega leta, pri starosti 82 let.