Na postavitvi, s katero se muzej pridružuje zaznamovanju 50. obletnice pristanka vesoljskega plovila Apollo 11 na Luni, so na ogled med drugim do 400 let stare upodobitve Lune, posebna pozornost pa je posvečena njenim fotografijam.

Veliko, svetleče nebesno telo
Med zgodovinskimi upodobitvami Lune, razstavljenimi v Metropolitanskem muzeju (The Met) so tudi tiste iz leta 1610, ko je Galileo Galilej opisal veliko, svetleče nebesno telo v svojih astronomskih spisih.

Za poseben poudarek na fotografijah Lune pa so se po besedah direktorja Metropolitanskega muzeja Maxa Holleina odločili, ker sta bili fotografija in astronomija povezani vse od začetka razvoja tega medija. Prvi posnetki tega Zemljinega satelita so nastali že v času, ko je bila fotografija še v povojih. Američan John William Draper je na primer že leta 1840 ustvaril dagerotip z Luno. Dagerotipija je bil prvi komercialno uspešen fotografski postopek in velja za predhodnico fotografije.

Večja natančnost, manjša mističnost
Posnetki postajajo z leti vse natančnejši, a ne izgubljajo mističnosti. Velik preobrat v fotografiranju Lune predstavlja Fotografski atlas Lune, ki sta ga na prehodu v 20. stoletje izdelala Maurice Loewy in Pierre Henri Puiseux. Francoska astronoma sta med letoma 1894 in 1908 iz pariškega observatorija, kjer so hranili najzmogljivejši teleskop tistega časa, natančno preučila in posnela podobo Lune. Njuno delo je zdaj šele prvič na ogled javnosti v Metu, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Pomembnost Luninih fotografij
Brez fotografije človeku nikoli ne bi uspelo pristati na Luni, je pomembnost fotografije za ta podvig poudarila Mia Fineman. "Astronomi so morali razumeti njeno geografijo, da so našli pravo mesto za pristanek," je dodala. Ob tem je dejala še, da je Luna navdihovala tudi likovnike, pisatelje, pesnike in filmarje, morda tudi zato, ker gre za nebesno telo, ki ga z Zemlje jasno vidimo s prostim očesom.

"To je majhen korak za človeka ..."
Razstavo, ki bo na ogled do 22. septembra, so v Metu odprli v sredo, torej približno dva tedna pred tem, ko bo minilo natanko pol stoletja, odkar je 21. julija 1969 človek napravil prve korake po Luninem površju. Po njem se je prvi sprehodil ameriški astronavt Neil Armstrong in ob tem podal tudi znamenito zgodovinsko izjavo: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo."