Ustvarjalna ekipa režiserja Jerneja Lorencija, ki avtorsko podpisuje odrsko priredbo t. i. knjige vseh knjig, si je pri poskusu uprizarjanja Biblije za izhodišče vzela zelo raznolika svetopisemska besedila, ki odpirajo vrsto vprašanj.

Med drugim nova predstava reinterpretira vsem znana besedila, kot so Visoka pesem, Pridigar ali Kohelet, Ezekiel in Jobova knjiga. Vsako odpira svoja vprašanja, težave, vsako lahko na svoj način izzove ustvarjalce pri postavljanju na gledališki oder, so zapisali v ljubljanski Drami.

Nazaj k osnovam
Lorencija starejša besedila vznemirjajo že več let. O Bibliji je med drugim zapisal: "Velika in največja knjiga. In ta velika in največja knjiga je postajala vse večja in še večja. In še večja je postala. Postala je tako velika, da je bila že prevelika. In ko je postala prevelika, se je začela prazniti." In še. "Na njenem skoraj povsem izpraznjenem pogorišču bomo iskali preživele. V nekdaj veliki, celo največji knjigi, v knjigi vseh knjig, v obljubi vseh obljub, v razočaranju vseh razočaranj bomo iskali zgodbo - ali dve."

Režiser je o predstavi povedal še, da v izhodišču študija "ni imela neke velike in motivirane ideje, nobenega posebnega uvida ali velikega spoznanja, ki bi ga premočrtno gnalo v ta projekt". "Bolj občutek, da gre za logično nadaljevanje dosedanjih ustvarjanj in odziv na privlačnost vseh teh starih kanonskih besedil, ki so me vznemirjala že dolgo. Primerjati to, kar je bilo 'na začetku' - kar je bilo pozneje znova in znova prevajano in zapisano -, z današnjimi zapisi, se osredotočiti na razlike in podobnosti. Zanimal me je kontekst. Ta je danes najpomembnejši, ne samo v gledališču."

"Zdi se mi, da je dobro premešati vsebine, ki naj bi na prvi pogled sodile nekam. Vsa ta sveta besedila so poskusi. Skupaj s soavtorji uprizoritve si prizadevamo, iščemo ključ, kako ustaviti trenutek, ustvarjati zdaj. In tudi to je poskus," njegove besede povzema sporočilo za javnost.

Igralski ansambel sestavljajo Janez Škof, Marko Mandić, Nina Ivanišin, Nataša Barbara Gračner, Gregor Zorc, Jernej Šugman, Pia Zemljič, Aljaž Jovanović in Tina Vrbnjak. Scenograf predstave je Branko Hojnik, kostumografinja Belinda Radulović, skladatelj Branko Rožman, oblikovalec luči Pascal Merat, koreografinja pa Kaja Lorenci.

Rušenje klasične hierarhije gledališkega ustvarjanja
Avtorji priredbe so vsi ustvarjalci uprizoritve. Kot je povedala igralka Nina Ivanišin, se ji zdi, da jo material, s katerim se ukvarjajo, dela skromnejšo. Izrazila je tudi veselje, da je prišla v stik v Biblijo, ob čemer se je znebila marsikaterega predsodka.

Igralec Marko Mandić je pojasnil, da v besedilo niso posegali, na vajah so se dogajali le izbori po predlogu dramaturga Matica Starine in Lorencija. Na vajah so prebirali dele Biblije in na neki način bo tudi predstava taka, da se kot knjiga odprejo najprej drug drugemu in nato občinstvu. Igralka Tina Vrbnjak je dodala, da se ji je na začetku prebiranja Biblije zdelo, da je potreben komentar, zdaj pa meni, da ga Biblija ne potrebuje, saj ga nosi že sama po sebi.

Po besedah lektorice Tatjane Stanič se je v procesu ustvarjanja razvodenila hierarhija gledališkega ustvarjanja. Vsi so si bili zelo enakovredni v tem, da so iskali material. Nihče ni imel predznanja in vsi so se znašli pred vprašanjem, kako ta material zagrabiti. Med seboj so primerjali različne prevode, pogledali so tudi prevod Jurija Dalmatina. Vsak je imel možnost in tudi odgovornost, da se je orientiral po lastni želji, kateri tip jezika mu najbolj ustreza, in iz tistega je tudi gradil svoj vpogled v obravnavane teme.