Plesalec in koreograf Rudolf Nurejev (1938-1993), ki je leta 1961 s prebegom iz Sovjetske zveze v Pariz zamajal železno zaveso, je tako z nepozabnimi koreografijami kot s kontroverzno življenjsko zgodbo usodno zaznamoval umetniško vzdušje druge polovice 20. stoletja.

Predstava, ki bi škandalizirala javnost?
Težko pričakovana premiera baletne predstave o njegovem življenju je bila napovedana za torek, 11. julij, vse podrobnosti v povezavi s produkcijo pa so bile skrbno varovana skrivnost (vključno z imeni plesalcev v glavnih vlogah). Tatjana Kuznecova, baletna kritičarka časopisa Kommersant, se je sicer dokopala do podatka, da v predstavi menda nastopajo moški plesalci v ženskih kostumih in da vključuje tudi upodobitve še vedno živih javnih osebnosti. O napovedani predstavi je pisala kot o "glavnem dogodku baletne sezone v Rusiji, morda celo na vsem svetu", povzema The Guardian. A gledališče Bolšoj je v soboto na svoji spletni strani objavilo le skopo vestičko, da predstave ne bo.

Gledališče razloga za odpoved za zdaj še ne navaja, napovedali pa so, da bodo o odpovedi v ponedeljek v dopisu natančneje obvestili javnost.

Kiril Srebrenikov je za časopis Vedomosti potrdil, da je odločitev za odpoved prišla iz gledališča, noče pa navajati razlogov zanjo, povzema tiskovna agencija Reuters.

Rus je sicer eden najbolj cenjenih in najuspešnejših režiserjev v domovini; na oder Bolšoja je v preteklosti že pripeljal balet po predlogi Junaka našega časa. V zadnjih letih se je sicer njegov odnos z esteblišmentom nakrhal, saj je večkrat glasno spregovoril v bran umetniški svobodi in proti cenzuri.

Afera s pranjem denarja iz kulturne blagajne
V mesecu maju so ruski preiskovalci premetali dom in pisarno Srebrenikova, ki je sicer zaposlen kot umetniški vodja gledališča Gogolj. Zaslišali so ga kot pričo v kriminalni preiskavi v povezavi z domnevno krajo državnih sredstev. Srebrenikova so spustili na prostost, sta pa bila aretirana dva od njegovih sodelavcev.

V ruskih umetniških krogih je završalo; številni so racijo označili za politično motiviran napad na umetnost, Kremelj pa je zanikal, da bi šlo za kar koli političnega. Generalni direktor Bolšoja Vladimir Urin je po lastnih trditvah pisal predsedniku Vladimirju Putinu in protestiral proti načinom preiskave.