Poleg Frljića so v peterico uvrstili še Sussane Kennedy iz Nemčije, Juliena Gosselina in Caroline Guiela Nguyen iz Francije in režiserkaoizraelskih korenin, ki veliko ustvarja v Nemčiji Yael Ronen.

Eden najbolj protislovnih gledaliških režiserjev
Britanski časnik poudarja, da je Frljić "eden najbolj protislovnih gledaliških režiserjev" na stari celini. Dodaja, da Frljić do podrobnosti preučuje in na satiričen način prevprašuje politike držav nekdanje Jugoslavije, vojno dobičkarstvo, vzpon skrajnega desničarskega nacionalizma in krotkost demokracije.

"Šokira in povzroča prezir", še na svoji spletni strani piše The Guardian, ki je trditve podkrepil z opisom nekaterih scen iz Frljićevih predstav, kot je tista, ko je ženska iz vagine izvlekla zastavo.

Izziva gledališko obliko
Dodaja, da je ob vsem Frljićevem "neurejenem anarhizmu" njegovo gledališče premišljeno. Izziva gledališko obliko in preiskuje njene meje, piše lažne življenjepise svojih igralcev, povzema in kritizira druge predstave.

Omenja, da v Vinkovcih na vzhodu Hrvaške obstaja grafit "Smrt Oliverju Frljiću". Spominja, da so bili zaradi Frljića številni protesti in grožnje z nasiljem, kot tudi, da so nekateri festivali ostali brez finančnih sredstev. Politiki si močno prizadevajo, da bi Frljića odstranili s scene, piše časnik.

Preklet naj bo izdajalec svoje domovine
Ena prvih Frljićevih predstav, s katerimi je pritegnil mednarodno gledališko pozornost, je bila Preklet naj bo izdajalec svoje domovine leta 2010 v ljubljanskem Slovenskem mladinskem gledališču, za katero je dobil tudi dve Borštnikovi nagradi.

Na letošnjem filmskem festivalu v Sarajevu je Srbenka, hrvaški film o nastajanju njegove predstave, dobil nagrado srce Sarajeva za najboljši dokumentarni film. Film režiserja in scenarista Nebojše Slijepčevića sledi nastajanju avtorske gledališke prestave, ki temelji na resničnih dogodkih iz leta 1991, ko so v Zagrebu pripadniki hrvaške vojske med vojno umorili 12-letno deklico srbske narodnosti Aleksandro Zec.