Organizatorji bienala menijo, da se morata arhitektura in njena uporabna vrednost zbližati, da morata biti bolj vpeti v svet in njegove težave. Arhitektura je namreč po njihovem prepričanju najbolj politična od vseh umetnosti, zato mora prevzeti določeno mero odgovornosti.

Arhitekturne rešitve, ki se ne skrivajo za golo teorijo
Aravena, med drugim prejemnik najpomembnejšega priznanja v arhitekturi, Pritzkerjeve nagrade, je povabljene arhitekte v duhu osrednje teme prosil, naj razmišljajo, kakšne arhitekturne rešitve v danih razmerah potrebuje določena družba. Pri tem naj imajo v mislih okoljske katastrofe, prenaseljenost, begunsko problematiko, skratka vse, kar je daleč od samozadostnih načrtov, ki jih poganja le ekonomska logika naročnika.

V Arzenalu bodo tako do 27. novembra predstavljene številne ideje za reševanje prenaseljenosti, možnosti reciklaže gradbenih materialov, spopadanje s pomanjkanjem vodnih virov in potresnimi področji.

Slovenci v dom prihodnosti prispevamo knjižnico
Slovenski nacionalni paviljon so v Arzenalu odprli že v četrtek. Našo predstavitev sta zasnovala arhitekta Tina Gregorič in Aljoša Dekleva. Zamislila sta si strukturo v razmerju 1 : 1, nekakšen abstrakten dom, ki je kurirana knjižnica, in jo poimenovala Dom v Arzenalu. Njuno temeljno vprašanje je bilo, kaj pomeni dom v času vse večje mobilnosti, kaj ga določa in ali je to mesto, kjer ima posameznik svoje knjige.

Ženska na lestvi vidi dlje
Fotografija, ki vabi na letošnjo arhitekturno razstavo, prikazuje žensko na vrhu lestve, ki zre v daljavo. Kot je pojasnil predsednik bienala Paolo Baratta, ženska vidi tako vse izgubljene priložnosti za boljše delovanje v svetu kot tudi možnosti za ustvarjalnost, boljše življenje, torej ima upanje. Aravena je prepričan, da "moramo prisluhniti tistim, ki imajo perspektivo z lestve" in vedo, da arhitektura na prvem mestu obstaja zato, da izboljša kakovost življenja običajnih ljudi.

Zlati lev za Paula Mendesa da Rocho
Na bienalu bo nagrado za življenjske dosežke, zlatega leva, prejel brazilski arhitekt Paulo Mendes da Rocha (1928). Njegove številne projekte določa predvsem brezčasnost. Vse njegove zgradbe so preživele čas, tako slogovno kot v popolnoma fizičnem smislu. "Ni konformist, a je hkrati strasten realist," so zapisali na bienalu. Nagrajenčeva drža je tudi v skladu z letošnjo naravnanostjo bienala, saj arhitekturo razpenja med politična, socialna, geografska in zgodovinska vprašanja.