Velja, da so Gustav Klimt, Egon Schiele in Oskar Kokoschka prepoznali avtonomijo ženske v do zdaj še nepoznani luči. Foto: belvedere.at
Velja, da so Gustav Klimt, Egon Schiele in Oskar Kokoschka prepoznali avtonomijo ženske v do zdaj še nepoznani luči. Foto: belvedere.at

Vlogi moškega in ženske sta na začetku 20. stoletja postajali vedno bolj enakopravni, kar so povzročile tudi številne družbene in gospodarske spremembe - kot tudi sprememba miselnosti - ter tako pod vprašaj postavile tradicionalne vloge spolov.

Odkrito priznavanje želje po seksualnosti
To priznavanje, ki ni prihajalo več le z moške strani, je razburkalo avstrijsko umetnost 20. stoletja, kar se je odražalo tudi v delih vodilnih umetnikov. Gustav Klimt, Egon Schiele in Oskar Kokoschka so "žensko vprašanje", kot je bila takrat na splošno poimenovana ta tematika, obravnavali vsak na svoj način, med njihovimi deli pa je mogoče najti tudi vzporednice.

Aktualna razstava se posveča prav tem razlikam in skupnim značilnostim ter prinaša vpogled v odnose med spoloma v zgodnjem 20. stoletju kot tudi v izvor moderne identitete spolov.

Od madone do vlačuge in nekje vmes
Klimt je slikal elegantne portrete živahnih barv, pri katerih je bila osebnost portretiranca potisnjena v ozadje, na sliki pa izstopa bogata ornamentalna podlaga. Schiele in Kokoschka sta v nasprotju s tem svoje modele potisnila v slikarsko praznino.

Tudi motiv matere z otrokom je doživel spremembo. Na splošno so bile ženske kategorizirane kot madone, se pravi krepostne in materinske, ali kot vlačuge, torej seksualno nenasitne. Klimt in Schiele sta to dvojnost spremenila ter upodabljala akte nosečih žensk in gole matere, s čimer sta vzpostavila povezavo med materinstvom in žensko seksualnostjo.

Ženska in moški ter golota
Klimt je motiv ljubezenskega para povzdignil na alegorično raven, medtem ko sta oba ekspresionista v svoja dela vključila tudi osebne izkušnje. V primeru akta so Klimtova dela zapeljivo lepa in v velikem številu njegovih očitno erotičnih risb polna pasivnosti, ki meji na nezavest. Schiele in Kokoschka pa sta akte upodabljala ostreje - oglate črte omejujejo ženske obline, neenotna barvitost izžareva nelagodje. Vsi trije slikarji pa so prepoznali avtonomijo ženske v do zdaj še neznani luči.

Razstava v razstavni galeriji Spodnjega Belvederja na Dunaju, naslovljena Klimt/Schiele/Kokoschka und die Frauen bo na ogled do 28. februarja 2016.