Avtorica razstave, umetnostna zgodovinarka in vodja programa Jakčevega doma Jasna Kocuvan je povedala, da bodo v delu razstavišča stavbe, v kateri je umetnik preživel svoja otroška leta, razstavili dela, ki časovno obsegajo vsa njegova ustvarjalna obdobja.

Štirje tematski sklopi
Dela bodo predstavljena v kombinaciji kronoloških in estetskih vidikov, tako bodo v prvem sklopu dela, ki so nastala do konca Jakčevega študija v Pragi in s posebej izpostavljenim obdobjem tako imenovane novomeške pomladi. Drugi sklop prinaša dela, povezana z Novim mestom in Dolenjsko.

Tretji sklop bo posvečen umetnikovemu portretiranju in predvsem portretom njegove ožje družine, četrti pa delom, ki so nastala med umetnikovimi potovanji po Evropi, Ameriki ter severni Afriki.

Na ogled bo približno 80 najboljših iz donacije nekaj manj kot 830 umetniških del, ki jih je Jakac rodnemu mestu podaril leto pred smrtjo.

Hkrati pionir in nadaljevalec tradicije
Po besedah Kocuvanove bo novi nabor Jakčevih del omogočil vpogled v umetnikovo motivno raznovrstnost, hkrati ga bo v glavnih potezah predstavil kot popotnega kronista, modernega pionirja, nadaljevalca tradicije in kot občutljivega zapisovalca življenja.

Božidar Jakac (1899-1989) se je rodil v Novem mestu. Leta 1945 je bil eden od ustanoviteljev Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, nato njen prvi rektor in prvi profesor za grafiko in risanje.

Tega našega slikarja, grafika in akademika se uvršča med velikane novomeške kulturne zgodovine. Znano je tudi, da je številnim domačim ustvarjalcem odprl vrata na evropska in svetovna likovna prizorišča. Pred 65 leti je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pred 55 leti pa častni občan Novega mesta, kjer je tudi pokopan. Novomeškim rojakom je leta 1988 podaril 828 slik in risb.

Razstavo bo drevi ob 18. uri odprl Tone Peršak, državni sekretar na ministrstvu za kulturo.